Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1200–1600

Trije prizori iz Kristusovega trpljenja
(1380−1390), tempera, les, 22,3 x 48 cm

NG S 1797, Narodna galerija, Ljubljana
Ohranjen je originalni okvir, ki je izrezljan in pozlačen. Na hrbtni strani table je delno ohranjen originalni nabožni napis v gotski majuskuli, zapisan na krednatnem temeljniku: O TU CHE TE TIEN IN TANTA ALTURA DE (...) MENTE UN POCO IN QUEST(...) / MAI NI RE NI YNP(ER)ATORE NI PRI(N)CI(PE ...) SUL MONDO (...) / CHOVE(...)NISE VEGNIR ATANT(...) RENSA CH (...) / MORT (...). Prizori kažejo od leve na desno Kristusa pred Herodom (Lk 23,8-12), Križanje in Bičanje. Zanimivo je, da je kompozicijska simetrija prevladala nad časovno zapovrstnostjo dogodkov, saj bi Križanje po vsej logiki moralo biti na tretjem mestu na skrajni desni. Opozoriti velja tudi na poškodbe nekaterih figur, kot npr. obeh mož, ki bičata Kristusa, in križa, na katerem visi Odrešenik, s praskami in vrezi; take poškodbe pogosto vidimo na starejših italijanskih slikah, na katerih je kdo od vernikov hotel kaznovati rablje in hude duhove oziroma povzročitelje in orodje muk svetih oseb. Kljub temu ni docela jasno, kakšna naj bi bila izvirna vloga slike; zdi se, da je prišla do naših dni ohranjena v celoti in da ne gre za oltarno predelo. Podobni primerki beneških slik iz 14. stoletja nam niso znani. Slog te tabelne slike pa je značilno beneški in razkriva oblikovni repertoar lokalnega izročila, na katerega je vplivalo poznavanje slikarskih šol sosednjih središč, kot sta Padova in Verona. Mnoge nadrobnosti, zlasti še v osrednjem prizoru, kažejo izrazite podobnosti s slikarjem Jacobellom di Bonomo, ki je 1375 ustvaril danes izgubljeno oltarno sliko za cerkev S. Michele v Vicenzi in velik signiran in datiran (1385) poliptih v mestni hiši v Sant' Arcangelu v Romagni. Okrog tega poliptiha je mogoče zbrati vrsto del; morda je treba nastanek naše slike pripisati umetnikovemu ustvarjanju pred 1385. Vendar pa moramo atribucijo slike Jacobellu di Bonomo obravnavati izredno previdno glede na negotovost, v katero je še vedno ovit razvoj slikarjeve umetniške osebnosti, in glede na sedanje stanje raziskav o tem času beneškega slikarstva, ki je še vedno zelo problematično.

Restavrirano: 1974
Provenienca: neznana. FZC, 1945; Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, SAZU, Ljubljana. Tablo je na inštitut prinesel prof. Stele; 1974 izročena Narodni galeriji.
Razstave: 1976, Ljubljana, Narodna galerija, Nove pridobitve Narodne galerije 1965 do 1975, št. 38; 1983, Ljubljana, št. 1; 1995, Ljubljana, št. 181.
Lit.: A. Cevc - K. Rozman: Nove pridobitve Narodne galerije 1965-1975, Ljubljana, 1976, str. 54-56, kat. in sl. 38 (neznan beneški slikar, sredina 14. stol. ali nekoliko pozneje – atribucija in datacija s pridržkom; besedilo A. Cevc in K. Prijatelj); Zeri [& Rozman], 1983, str. 19, kat. št. 1, sl. 2; Gotika, 1995, str. 314-315, kat. št. in sl. 181 [besedilo Andrea De Marchi, kot Marco di Paolo Veneziano (Mojster poliptiha iz San Silvestra)] [rk]; A. De Marchi, Una tavola nella Narodna Galeria di Ljubljana e una proposta per Marco di Paolo Veneziano, Gotika v Sloveniji: Nastajanje kulturnega prostora med Alpami, Panonijo in Jadranom, Ljubljana 1996, str. 241-256, sl. 13 (Marco di Paolo Veneziano).

Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.