1600–1700

Čeprav so snov slike večkrat enačili s Floro in Zefirjem, je treba v njej videti alegorijo Avrore (Zarje). Sleherni ikonografski element dejansko ustreza tistim na znameniti Avrori, ki jo je Guido Reni med 1612 in 1614 naslikal v casinu palače kardinala Scipioneja Borgheseja na Kvirinalu v Rimu (danes Palazzo Rospigliosi-Pallavicini). Tako na Renijevi freski kot na naši sliki gre Avrora od leve proti desni in trosi cvetje po zemlji, katere obzorje vidimo desno spodaj. Avroro spremlja putto, ki nosi plamenico; ta figura na Renijevi freski po besedah Giovan Pietra Bellorija predstavlja enega od Venerinih sinov, ki razganja oblake in prikliče prvo svetlobo (G. P. Bellori: Le Vite de' Pittori, Scultori e Architetti moderni, 1672, cit. po izd. E. Borea, Torino 1976, str. 499). Primerjava z nedvomnimi Carlonejevimi deli kaže, da je sliko treba datirati v zadnji genovski čas, ko se je slikar okoli 1678 iz Rima vrnil v rojstno mesto. Posebno pričevalne so podobnosti z veliko fresko Svobodnih umetnosti v eni od dvoran v Palazzo Rosso v Genovi iz let 1691 in 1692. Mogoče je, da je bila naša slika namenjena za okras stropa in da so bile njene prvotne mere mnogo večje.

Restavrirano: 1960, Zavod za spomeniško varstvo LRS, Ljubljana
Provenienca: neznana. Vlada LR Slovenije izročila Narodni galeriji, 1950.
Razstave: 1960, Ljubljana, št. 22; 1983, Ljubljana, št. 20; 1985, Beograd, št. 15.
Lit.: A. Cevc, Stari tuji, I, 1960, str. 21, kat. št. 22, sl. 12 (beneški slikar 17. stol.); Alb. Rizzi, 1970, str. 234, op. 3 (morda genovsko delo 17. stol.); isti, 1972, str. 133, št. 22; (neznan genovski slikar (?) 17. stol.); Zeri [& Rozman], 1983, str. 31-32, kat. št. 20, sl. 6 in na platnici.