Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1600–1700

Jurij Bonfrid baron Lamberg
(2. pol. 17. stol.), olje, platno, 94,5 x 71 cm

NG S 635, Narodna galerija, Ljubljana

Dopasni portret je bil del zbirke Cekinovega gradu (Leopoldsruhe), ki ga je leta 1752 kot reprezentativni dvorec ob mestu začel graditi grof Leopold Lamberg (NG S 277). Pomemben del plemiških zbirk so bile tudi galerije prednikov. Verjetno je tudi Bonfridov portret spadal med štiriindvajset rodbinskih portretov, med katerimi so bili še portret Janeza Herbarda grofa Lamberga (NG S 1340) ter Metzingerjeva portreta Leopolda Lamberga (NG S 277, NG S 278). Imenitno zbirko sta dopolnjevala še portreta Marije Terezije in njenega soproga Franca I., deli dvornega slikarja Martina van Meytensa (NG S 1350). Portret je v Cekinovem gradu ostal do druge polovice 19. stoletja, nato pa ga je za svojo zbirko pridobil Edvard Karl. pl. Strahl; visel je na hodniku drugega nadstropja starološke graščine.

Neznani slikar je portretiranca upodobil v skladu s funkcijo, ki jo je opravljal – pod belim čipkastim ovratnikom črnega plašča se blešči križ nemškega viteškega reda, v katerem je Lamberg leta 1664 prevzel mesto komturja avstrijske province. Istega leta je dobil tudi naziv komornika – posebno dedno častno funkcijo, ki jo ponazarja zlat ključ v desnici.



Od manierizma k baroku
Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. 

V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. 

Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.