Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1600–1700

Jacob Pynas

(Haarlem, ok. 1585 − po 1650)

Krajina s Kristusom, ki izroča ključe sv. Petru
olje, platno, 63,5 x 55,5 cm

NG S 1175, Narodna galerija, Ljubljana
Prizor v ospredju poznamo iz Matejevega evangelija (16,19); kaže Kristusa, ki izroča Petru ključe nebeškega kraljestva: karkoli bo zavezal ali razvezal na zemlji, bo zavezano ali razvezano tudi v nebesih. Slog te sijajne slike kaže ozko povezavo z Adamom Elsheimerjem in z Agostinom Tassijem in je značilen za Jacoba Pynasa; to velja zlasti za način, kako slikar upodablja listje in veje. Verjetno gre za Pynasovo mladostno delo, ki je bilo morda naslikano še v času bivanja v Rimu. Ni izključeno, da je figure, ki so sicer kvalitetne, a se razločujejo od običajnih figur tega umetnika, naslikal kak sodelavec.

Restavrirano: ok. 1914 na Dunaju, Viktor Jasper
Provenienca: zbirka Ralph M. Bernard, London; dražba Christie's London, 29. junij – 1. julij 1872, 29 (Paul Bril in Annibale Carracci); kupil "Louis"; (prim. pismo Margaret Christian, Christie's, London, poslano 11. novembra 1980 Kseniji Rozman); zbirka Isidor von Klarwill (umrl 1898), Dunaj; zbirka Henriette von Klarwill, Dunaj; zbirka Peter von Klarwill, Dunaj; ta je 1936 sliko daroval Narodni galeriji kot delo Paula Brila in Annibaleja Carraccija.
Razstave: 1960, Ljubljana, št. 99; 1983, Ljubljana, št. 89.
Lit.: Catalogue of a Valuable Assemblage of Ancient & Modern Pictures Including the Collection of Ralph M. Bernard, Esq., Deceased, removed from Clifton, and that of Samuel Egligton Esq. Deceased, formerly of Liverpool: Which will be sold by Auction, by Messrs, Christie, Manson & Woods, etc., On Saturday June 29, and Monday, July 1,1872, str. 6 (Brill in Carracci); T. von Frimmel, Die Sammlung Henriette v. Klarwill in Wien, Blätter für Gemäldekunde, I/1, 1906, str. 20, sl. na str. 17 (Bril); T. von Frimmel: Lexicon der Wiener Gemäldesammlungen, G – L, München 1914, str. 386 sl. (zbirka Klarwill); A. Cevc, Stari tuji, I, 1960, str. 38, kat. št. 99, sl. 46 (Paul Bril); Zeri [& Rozman], 1983, str. 74, kat. št. 89, sl. VII, 93.

Od manierizma k baroku
Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. 

V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. 

Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.