Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1600–1700

Joannes Almenak

(Antwerpen ?, ok. 1640/45–po 1684)

Kvartopirci I
(3. čet. 17. stol.), olje, platno, 163 x 281 cm

NG S 628, Narodna galerija, Ljubljana
Sliko je nedvomno treba identificirati s sliko, opisano v inventarju zbirke Marksa Antona Polhograjskega, ki je umrl v Ljubljani marca 1731: " ... izredno lepa slika podolgovatega formata, na kateri je Almanach med pivci in kvartopirci naslikal tudi samega sebe" (prim. Jože Šorn, Nekaj gradiva za študij našega baroka, ZUZ, n. v., V-VI, 1959, str. 448). Med kvartopirci s kartami francoskih barv (srce, pik, križ in karo) in pivci je prva figura na desni zraven dékle, namreč mož, ki sega po opleteni steklenici, dejansko avtoportret, kar potrjujejo drža glave, pogled ter gibi rok, od katerih je leva s pipo v resnici držala paleto; tak motiv je srečati v številnih avtoportretih, naslikanih pred zrcalom. Slog naše slike temelji na spominih na flamske posnemovalce Caravaggia, na antwerpenske caravaggiste in še posebej na Theodorja Romboutsa. Končni učinek daje sliki zlasti močan realističen poudarek, ki sega vse do grotesknega in karikaturnega. Opozoriti velja na okrašeni majoliki v ospredju; to podrobnost si je vredno zapomniti pri iskanju Almanachovih tihožitij, ki so izpričana v starih virih. Zelo verjetno je, da spada slika v relativno zgodnji čas Almanachovega bivanja na Kranjskem; vsekakor je starejša kot slika Kmečka družina, (kat. št. 96).
Umetnina je razstavljena v starem krilu (Narodni dom) Narodne galerije.

Restavrirano: 1916, prof. Viertelberger, Dunaj; 1958, Zavod za spomeniško varstvo LRS, Ljubljana
Provenienca: Marks Anton Polhograjski, grad Polhov Gradec; 1925 še lastnik dr. Müller-Dithenhof, grad Bokalce; baronica Edith Müller Dithenhof je 1937 prodala sliko Narodni galeriji, Ljubljana, stara inv. št. 728.
Razstave: 1925, Ljubljana, Jakopičev paviljon, Razstava portretnega slikarstva na Slovenskem od XVI. stoletja do danes, št. 6; 1968, Ljubljana, Moderna galerija, Avtoportret na Slovenskem, št. 1; 1968, Ljubljana, Narodna galerija, Umetnost XVII. stoletja na Slovenskem, I, št. 54; 1971, Pariz, Grand Palais, L'art en Yougoslavie de la préhistorie a nos jours, št. 467; 1983, Ljubljana št. 91; 1996, Ljubljana, Narodna galerija, Slikar Almanach: Odkupljena slika Kvartopirci II, št. 1.
Lit.: E. Müller-Dithenhof, Freske gradu Bokalce (Stroblhof) na Kranjskem in njihovi mojstri, posebno Almanach, ZUZ, II, 1922, str. 104-105 (Almanach (?)); Katalog razstave portretnega slikarstva na Slovenskem, Ljubljana 1925, str. 7 (Almanach (?)); besedilo F. Mesesnel); J. Mantuani, Razstava potretov, Slovenec, št. 221, 1. 10. 1925, str. 2; F. Mesesnel, Portretno slikarstvo na Slovenskem od XVI. stol. do danes, ZUZ, V, 1925, str. 122, sl. 29; R[ajko] L[ožar], Razstava portretnih slik na Slovenskem, Narodni dnevnik, št. 193, 22. 9. 1925, str. 2; S. Vurnik, K slikarstvu v Sloveniji na prehodu XVII. v XVIII. stoletje, ZUZ, VIII, 1928, str. 5; J. Polec, Katalog Strahlove galerije slik, ZUZ, X, 1930, str. 169-170; F. Stele: Monumenta, II, 1938, sl. 53; isti: Umetnost baroka na Slovenskem: Vodnik po umetnostnih zbirkah Narodne galerije v Ljubljani, II, Ljubljana 1957, str. 9; L. Menaše: Avtoportret na Slovenskem, Moderna galerija, Ljubljana 1958, str. 24, 59, 116 (anonimni slikar s konca 17. stol., severnoitalijanski slikar (?)); J. Šorn, Nekaj gradiva za študij našega baroka, ZUZ, n. v. V/VI, 1959, str. 448; A. Cevc, Stari tuji I, 1960, str. 4, 42-43, št. 113; F. Stele, Slikarstvo v Sloveniji v XVI. in XVII. stoletju, ZUZ, n. v., VII, 1965, str. 200; E. Cevc: Slovenska umetnost, Ljubljana 1966, str. 110, sl. 79; Š. Čopič: Slovensko slikarstvo, Ljubljana 1966, str. 44; Umetnost XVII. stoletja na Slovenskem, I, Narodna galerija, Ljubljana 1968, str. 44, 46, 143, št. 54, sl. 52 (besedilo E. Cevc in K. Rozman); L'art en Yougoslavie de la préhistoire a nos jours, Paris 1971, str. 471, kat. št. 467 (med 1660 in 1670, besedilo F. Stele); Lev Menaše: Umetnostni zakladi Slovenije, Beograd 1981, str. 118, sl. 113; Zeri [& Rozman], 1983, str. 76-77, kat. št. 91, sl. 90; E. Cevc, J. W. Valvasor kot mentor slikarjev, 1989, str. 202, sl. na str. 195; K. Rozman: Slikar Almanach: Odkupljena slika Kvartopirci II, Ljubljana 1996, str. 8-10 in passim, sl. 2.

Od manierizma k baroku
Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. 

V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. 

Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.