Narodna galerija

Giacomo Francesco Cipper

(Feldkirchen, 1664 – Milano, 1736)

Pastir, ki igra na piščal
olje, platno, 75 x 60 cm

NG S 982, Narodna galerija, Ljubljana

Nazaj na seznam umetnin
Deli povezavo
https://www.ng-slo.si/sz-slo/NGS0982

Atribucija pričujoče slike Cipperju, kakor je predlagal Alberto Rizzi, je nesporna. Delo je za slikarja značilno tako po kompoziciji in tehniki kot po psiholoških poudarkih. Zelo blizu sta mu Pivec in Kadilec v Pinacoteci Ambrosiani v Milanu; natančnejša datacija ob sedanjem znanju žal ni mogoča.

Restavrirano: 1960, Zavod za spomeniško varstvo LRS, Ljubljana
Provenienca: LBG, Gradec, št. 22, do 1903; izročeno Zdravilišču Rogaška Slatina za opremo prostorov, od 1903; Narodna galerija, Ljubljana, 1932, stara inv. št. 448 (2. pol. 17. stol.).
Razstave: 1960, Ljubljana, št. 41; 1979, Ljubljana, Podobe otrok v preteklosti, št. 4; 1983, Ljubljana, št. 38; 1985, Beograd, št. 24.
Lit.: A. Cevc, Stari tuji, I, 1960, str. 25, kat. št. 41 (Antonio Cifrondi); Alb. Rizzi, 1970, str. 234; Alb. Rizzi, 1972, str. 135, št. 41; Podobe otrok v preteklosti, Narodna galerija, Ljubljana 1979, str. 13, kat. št. 4, sl. 1 (katalog sestavil F. Šerbelj) [rk]; Zeri [& Rozman], 1983, str. 41, kat. št. 38, sl. IV in 38.

O OBDOBJU

Od manierizma k baroku

Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum.

V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive.

Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.

AVTORJI

Lastnik	Rojstvo - smrt
Joannes Almenak	(Antwerpen ?, ok. 1640/45–po 1684)
Alvise (Luigi) Benfatto	(Verona, 1554 – Benetke, 1609)
Bartolomeo Bettera	(Bergamo, 1639 – ?, po 1688)
Antonio Calza	(Verona, 1653–1725)
Giovanni Andrea Carlone	(Genova, 1639–1697)
Giacomo Francesco Cipper	(Feldkirchen, 1664 – Milano, 1736)
Giovanni Stefano Danedi	(Treviglio, 1618? − Milano, 1690)
Giuseppe Diamantini	(Fossombrone, 1621–1705)
Felice Ficherelli	(San Gimignano, 1603 – Firence, 1660)
Frans Francken II.	(Antwerpen, 1581–1642)
Hans Georg Geiger von Geigerfeld	(?, ok. 1610 – Zagreb, 1681)
Luca Giordano	(Neapelj, 1634 – 1705)
Janez Frančišek Gladič	(Reka, 1635 – Ljubljana?, 1663)
Eberhart Keilhau	(Helsingør, 1624 − Rim, 1687)
Gregorio Lazzarini	(Benetke, 1655 − Villa d’Adige, 1730)
Pietro Liberi	(Padova, 1605 – Benetke, 1687)
Maestro Jacopo	-
Pieter Mulier	(Haarlem, 1637 – Milano, 1701)
Neznani avtor	-
Francesco Pittoni	(Benetke, ok. 1654 − po 1724)
Jacob Pynas	(Haarlem, ok. 1585 − po 1650)
Carl Ruthart	(Gdánsk, ok. 1630 – L'Aquila, ok. 1703)
Jacob van Kerckhoven	(Antwerpen, ok. 1637 – Benetke, po 1712)
Peter van Kessel	(Antwerpen, ? – Ratzeburg, 1668)
Otto van Veen	(Leiden, 1556 – Bruselj, 1629)
Herman Verelst	(Haag, 1641/1642 − London, 1702)
Giuseppe Vicenzino	(deloval v 2. pol. 17. stol.)

1600–1700

Giacomo Francesco Cipper

(Feldkirchen, 1664 – Milano, 1736)