Stalna zbirka

1600–1700

UMETNINEO OBDOBJUAVTORJI

UMETNINE

Neznani avtor, lombardska šola (?)

-

Pietá
(1. pol. 17. stol.), olje, platno, 119 x 95 cm

NG S 1299, Narodna galerija, Ljubljana

Nazaj na seznam umetnin
Deli povezavo
https://www.ng-slo.si/sz-slo/NGS1299

Ta impresivna slika, katere avtorstvo ostaja problematično, združuje slogovne elemente genovskega in milanskega slikarstva in zdi se, da jo je treba datirati med 1630 in 1650. Strnjena kompozicija in močna svetlobna nasprotja kažejo, da je slikar poznal delo Luca Cambiasa in z njim povezanih genovskih manieristov, tipologija pa spominja na milansko slikarstvo, kakršno se kaže v delu Giovannija Battista Crespija, imen. Cerano, in njegovega kroga.

Provenienca: štabni zdravnik dr. Wotypka, Gradec; zbirka Strahl, Stara Loka, do 1930; Narodna galerija, Ljubljana je sliko kupila 1930, stara inv. št. 111 (bolonjska šola).
Razstave: 1930, Ljubljana brez kat.; 1960, Ljubljana, št. 25; 1983, Ljubljana, št. 33.
Lit.: Polec, 1930, str. 161, kat. št. 327 (slog J. Ribere, imen. Lo Spagnoletto); S. Mikuž, Soba tujcev v Narodni galeriji, Obisk, II, št. 5/6, 1941, str. 173 s sl. (bolonjska šola); A. Cevc, Stari tuji, I, 1960, str. 22, kat. št. 25 (Lorenzo Garbieri); Alb. Rizzi, 1972, str. 133 (neznan bolonjski slikar 17. stoletja); Zeri [& Rozman], 1983, str. 38, kat. št. 33, sl. 32.

O OBDOBJU

Od manierizma k baroku

Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum.

V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive.

Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.

AVTORJI

Lastnik	Rojstvo - smrt
Joannes Almenak	(Antwerpen ?, ok. 1640/45–po 1684)
Alvise (Luigi) Benfatto	(Verona, 1554 – Benetke, 1609)
Bartolomeo Bettera	(Bergamo, 1639 – ?, po 1688)
Antonio Calza	(Verona, 1653–1725)
Giovanni Andrea Carlone	(Genova, 1639–1697)
Giacomo Francesco Cipper	(Feldkirchen, 1664 – Milano, 1736)
Giovanni Stefano Danedi	(Treviglio, 1618? − Milano, 1690)
Giuseppe Diamantini	(Fossombrone, 1621–1705)
Felice Ficherelli	(San Gimignano, 1603 – Firence, 1660)
Frans Francken II.	(Antwerpen, 1581–1642)
Hans Georg Geiger von Geigerfeld	(?, ok. 1610 – Zagreb, 1681)
Luca Giordano	(Neapelj, 1634 – 1705)
Janez Frančišek Gladič	(Reka, 1635 – Ljubljana?, 1663)
Eberhart Keilhau	(Helsingør, 1624 − Rim, 1687)
Gregorio Lazzarini	(Benetke, 1655 − Villa d’Adige, 1730)
Pietro Liberi	(Padova, 1605 – Benetke, 1687)
Maestro Jacopo	-
Pieter Mulier	(Haarlem, 1637 – Milano, 1701)
Neznani avtor	-
Francesco Pittoni	(Benetke, ok. 1654 − po 1724)
Jacob Pynas	(Haarlem, ok. 1585 − po 1650)
Carl Ruthart	(Gdánsk, ok. 1630 – L'Aquila, ok. 1703)
Jacob van Kerckhoven	(Antwerpen, ok. 1637 – Benetke, po 1712)
Peter van Kessel	(Antwerpen, ? – Ratzeburg, 1668)
Otto van Veen	(Leiden, 1556 – Bruselj, 1629)
Herman Verelst	(Haag, 1641/1642 − London, 1702)
Giuseppe Vicenzino	(deloval v 2. pol. 17. stol.)