Motiv slike je povzet iz evangelijskih poročil o Jezusu, ki vabi otroke, naj pridejo k njemu. (Mt 19,13-15, Mr 10,13-16, Lk 18,15-18). Otta van Veena je kot avtorja slike mogoče določiti po sorodnosti z nekaterimi deli, ki so prepoznana kot njegova in so vsa iz istega časa slogovnega razvoja okoli 1580–1585. Omenjena skupina vključuje Ljubezen (Caritas) v Art Gallery v Glasgowu (inv. št. 142, pripisano flamski šoli poznega 16. stol.), Čaščenje pastirjev, ki je bilo nekdaj v zbirki Augusta Caracenija v Rimu, Mir in Pravico (Pax et Iustitia) v Staatsgalerie v Augsburgu, Alegorijo izvirnega greha v Staatsgalerie v Bambergu in vrsto slik v zasebnih zbirkah. Sliki v Augsburgu in Bambergu sta uvrščeni v čas okrog 1581. Naša slika kaže veliko prevzetih elementov iz rimskega in florentinskega manierizma, zlasti iz slikarstva Taddea Zuccarija (figura moža na levi) in Pontorma (glave apostolov na desni v ozadju). Motiv prekrižanih nog v skupini žene z otrokom spredaj na levi izhaja iz Pravice (Iustitia) Rafaela in Giulia Romana v Stanza del Costantino v Vatikanu; v otrokovi figuri je drža nog povzeta po Rafaelovi Madoni Bridgewater (Edinburgh, National Gallery of Scotland, last: Duke of Sutherland). Druga različica istega motiva, ki jo je van Veen naslikal na les in temelji na podobni kompoziciji, vendar z mnogimi spremembami, je bila nekdaj (okrog 1950) v zbirki Eduarda Moratille v Parizu (prim. fotografijo G. F. N. Roma, serija C, št. 17831). Po naši sliki (?) je bila posneta stara, vendar nekvalitetna kopija na les, ki jo hrani Galleria Doria-Pamphilj v Rimu, 77 x 108,3 cm, inv. št. 124. Kopija je bila pripisana florentinski šoli (prim. katalog iz 1942), zadnji čas pa neznanemu Flamcu 16. stoletja (prim. katalog iz 1983). V Staatliche Kunsthalle, Karlsruhe, je grisaille na lesu, 33,5 x 47 cm, inv. št. 221. Ni jasno, ali gre za model za ljubljansko sliko. Dr. Nicole Dacos Crifo raziskuje skupino umetnin s tem motivom, ki so pripisane Ottu van Veenu ali pa Jacobu de Backerju (Antwerpen 1540/45–pred 1600), npr. Sinite parvulos, o. pl., Antwerpen, Musée de l'Assistance Publique; nadalje perorisba v rjavem, 21,1 x 30,8 cm, Budimpešta, Szépmüvészeti Múzeum, ali pa perorisba v rjavem, rdečerjave lavure, belo višanje, 33,5 x 44,4 cm, Sotheby's, New York, 1. januar 1990, št. 46.
Provenienca: zbirka grofov Attemsov, grad v Slovenski Bistrici; zaplenjeno 1945; FZC, 1945 (Knjiga FZC, št. 6324); Narodni muzej, Ljubljana; razstavljeno v muzeju v Proštiji na Blejskem otoku od 1952 do 1969; Narodna galerija, Ljubljana; leta 1983 najdeno v prostorih Zavoda SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine, Plečnikov trg, Ljubljana (našel Ferdinand Šerbelj); od leta 1983 spet v Narodni galeriji, Ljubljana.
Razstave: 1960, Ljubljana, št. 16; 1983, Ljubljana, št. 85.
Lit.: A. Cevc, Stari tuji, I, 1960, str. 20, kat. št. 16, sl. 9 (bolonjski manierist iz časa okoli 1600); Alb. Rizzi, 1972, str. 133 (Orazio Sammachini); Zeri [& Rozman],1983, str. 71, kat. št. in sl. 85.