Slika upodablja mitološko zgodbo o Danaovih hčerah, ki so v Hadu kaznovane s tem, da morajo v posodah brez dna pretakati vode peklenske reke Stiks; zgodbo pripoveduje Ovid v Metamorfozah (IV, 462 sqs.). Slika je signirana in datirana desno spodaj: M. J. Schmidt f. 1785. Skupaj s svojim pendantom Diana in Akteon je mojstrovina klasicistično ubranega sloga. Zelo verjetno je (k temu nas navaja figura Stiksa spodaj levo), da je na Kremser-Schmidta vplivalo francosko slikarstvo, dasi razkriva kompozicija izrazito italijanski značaj. Niederösterreichisches Landesmuseum na Dunaju hrani oljno skico za to sliko (inv. št. 6018). Slika je povzeta tudi v jedkanici A. F. Herdla, ki je v enem samem odtisu ohranjena v zbirki samostana Lambach (Avstrija).
Restavrirano: 1957, Zavod za spomeniško varstvo LRS, Ljubljana
Provenienca: po Strahlu (1884) sta bili sliki Kazen Danaid in Diana in Akteon last nekega trgovca, čigar gospodinja je dala gola telesa prekriti z malto. Po trgovčevi smrti sta bili prodani kot baker po teži nekemu kramarju (po Steski, 1898, mu je bilo ime Johann), da bi rabili kot vratca za peč. Pod malto so opazili barve in slikar Pavel Künl je sliki očistil. Gaber (1931) pripoveduje zgodbo, ki naj bi jo bil povedal skoraj slepi Karel Strahl: bakreni plošči je kupil restavrator Göck za popravilo štedilnika restavracije "Čitalnica". Pokazal ju je gostu slikarju Künlu, ki ju je odkupil. Künl je sliki prodal Strahlu za 2000 goldinarjev. Sliki sta bili v Strahlovi zbirki v Stari Loki do leta 1930, ko sta bili kupljeni za Narodno galerijo. K. Garzarolli-Thurnlack (1925) omenja, da je Strahl pridobil sliki iz zbirke Teuerkauf v Gradcu.
Razstave: 1930, Ljubljana, brez kat.; 1957, Ljubljana, št. 28 in 27; 1960, Ljubljana, št. 88 in 89; 1961, Ljubljana, brez. št.; 1983, Ljubljana, št. 78 in 79.
Lit.: E. v. Strahl: Die Kunstzustände Krains in den vorigen Jahrhunderten: Eine culturhistorische Studie, Graz 1884, str. 40 [cf. E. Cevc, Spis Edvarda Strahla o umetnostnih razmerah na Kranjskem, L. razgledi, XVIII, 1970, str. 96-97]; V. Steska, Kremser-Schmidt, slaven slikar, DS, XI, 1898, str. 579-580; isti, Kremser-Schmidtove slike na Kranjskem, IMK, XIX, 1909, str. 57; K. Garzarolli-Thurnlackh: Das graphische Werk Martin Johann Schmidt's, Zürich-Wien-Leipzig 1925, str. 135, 157; V. Steska; Umetnost na Slovenskem, I: Slikarstvo, Prevalje 1927, str. 177; J. Polec, Katalog Strahlove galerije slik, ZUZ, X, 1930. str. 174, kat. št. 399, sl. na str. 175 in str. 176, kat. št. 402, sl. na str. 175; A. Gaber, Stare slike pripovedujejo, Slovenski narod, LXIV, št. 25, 31. 1. 1931, str. 5; Nov Kremser-Schmidt, Slovenski narod, LXVIII, št. 292, 23. 12. 1933, str. 3; F. Stele, Monumenta, II, 1938, str. 16; S. Mikuž, Soba tujcev v Narodni galeriji, Obisk, II, št. 5/6, 1941, str. 173; F. Dworschak-R. Feuchtmüller K. GarzarolliThumlackh-J. Zykan: Der Maler Martin Johann Schmidt genannt "Der Kremser-Schmidt" 1718-1801, Wien 1955, str. 173, 277; Martin Joh. Schmidt "Kremser-Schmidt" 1718-1801: Dela v Sloveniji, Narodna galerija, Ljubljana 1957, str. 29, kat. št. 28, sl. 20 in str. 28, kat. št. 27, sl. 19 (katalog sestavila M. Stele) [rk]; Umetnost baroka na Slovenskem: Vodnik po umetnostnih zbirkah Narodne galerije, II, Ljubljana 1957, str. 29, kat. št. 44, sl. 25 in kat. št. 43, sl. 24 (katalog sestavila M. Stele); S. Mikuž, Čarovnik iz Kremsa, Slovenski poročevalec, XVIII, št. 158, 7. 7. 1957, str. 6; A. Cevc, Stari tuji, I, 1960, str. 36, kat. št. 89 in kat. št. 88, sl. 43; Barok na Slovenskem, Narodna galerija, Ljubljana 1961, str. 32 (besedilo A. Cevc) [rk]; K. Dobida: Sprehod po Narodni galeriji, Ljubljana 1961, str. 23, sl. brez št.; E. Cevc: Slovenska umetnost, Ljubljana 1966, str. 143; Pigler, II, Budapest 1974, str. 66; Zeri [& Rozman], 1983, str. 65-66, kat. št. 78 in 79, sl. 77 in 78; A. Cevc, 1986, str. 127, sl. 93 (Kazen Danaid); R. Feuchtmüller: Der Kremser Schmidt: 1718-1801, Innsbruck-Wien, 1989, str. 136, 502, sl. na str. 311 in sl. 794 (Diana in Akteon), str. 127, 502, sl. na str. 310 in sl. 768 (Kazen Danaid).