Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1800–1820

Franc Kavčič/Caucig

(Gorica, 1755 – Dunaj, 1828)

Idealna krajina z mostom in amfiteatrom
(pred 1810), olje, platno, 121,5 x 178 cm

NG S 3342, Narodna galerija, Ljubljana
Idilična krajina je predstavljena z rahlo dvignjenega opazovališča. Pogled hiti prek mostu v globino. Na levi okvirjajo sliko visoke, mogočne skale, na desni pa antični amfiteater, hribi in oblačno nebo. Herojsko vzdušje dajejo mogočne pečine in pod njimi visok most, sloneč na polkrožnih lokih. Na njem in na nižjem mostu v sredini slike so človeške figure, manjše kot mravlje. Prizor teatraličnosti prevzemata svetlo in temačno oblačno nebo na desni strani in arheološki opomnik iz minulih dni - antični amfiteater. Dodan je še pastoralni del, pastir, ki si s piskanjem krajša čas, njegova družica sede in v družbi z ovco uživa mir. Drobnica se pase ali pa počiva v senci. Naslikane osebe so majhne, narava je mogočna, tu vladata mir, samota in zadovoljstvo, amfiteater je del arheološke krajine, ki priča o davno minulem času, pogled hiti od zadovoljne samote v daljavo, ki se potaplja v toplo mediteransko svetlobo. Sloke ciprese kipijo v nebo in kot one tudi oblike stavb v ozadju dajejo vedeti, da gre za južno pokrajino. Pomemben igralec v tej sestavljeni krajini je samotno rastoče listnato drevo v ospredju, pod katerim se je ustavil pastirski par, ob njem pa je staro odmirajoče deblo. Nanj se naslanje pastir. Živeče in minljivo, sedanje in preteklo, mogočno in preprosto je pripoved te slike, ki se uvršča v vrsto arkadijskih, idiličnih, herojskih in pastoralnih krajin rimsko šolanih mojstrov ob koncu 18. stoletja.

Stanje: Ohranjen je preprost prvoten podokvir. Temeljnik je krednat, tanek in sivo rdeče toniran.
Restavrirano: 2007, Kemal Selmanović, Ljubljana
Provinienca: Pred 1810 naslikano za dunajsko palačo knezov Auerspergov; 1953 konzul Alfred Weiss kupil s palačo vred sliko v Idomenejevi dvorani. Po konzulovi smrti palača prodana leta 1987. Zvrstijo se razni lastniki. Zasebnik z Dunaja sliko prodal leta 2006 in po nakupu še istega leta darovana Narodni galeriji v spomin staršem Ivanu in Lidiji Rozman.
Razstave: Franc Kavčič/Caucig; Slike za dunajsko palačo knezov Auerspergov; Narodna Galerija, 24. oktober 2007 - 10. februar 2008
Lit: Annalen 1810, str. 359 ( v Palači kneza Auersperga na Dunaju več prizorov iz Gessnerjevih Idil po Ateneju ); Boeckh 1825, str. 328 ( dvanajst slik, delno krajin delno zgodovinske vsebine ); Kukuljević 1858, str. 153 ( različne slike predstavljajoče " okolico " in zgodovinske prizore ); Palais Auersperg ok. 1957, str. 23 ( Rdeča marmorna dvorana ... supraporta s herojskimi krajinami iz 2. po. 18. stol ); Rozman 1978, str. 61

Neoklasicizem
Franc Kavčič je pomemben predstavnik evropskega neoklasicizma. Čeprav je upodabljal zgodbe iz grško-rimske antike, je njegovo etično sporočilo popolnoma sodobno in zrcali čas velikih družbenih sprememb. 

Kavčič se je v osemdesetih letih 18. stoletja šolal v Rimu, kjer je risal tudi na Francoski akademiji v času drugega bivanja Jacquesa Louisa Davida v večnem mestu in ko se je tam v rezidenco Antona Rafaela Mengsa naselila Angelika Kauffmann. Po več kakor dvajsetletni profesuri na dunajski umetnostni akademiji je Kavčič tam postal direktor slikarske in kiparske šole. Vodil je tudi Državno porcelansko manufakturo in ob koncu življenja postal častni član rimske Akademije sv. Luka. Številne njegove kompozicije so se tako znašle tudi na porcelanskih izdelkih. 

Kavčičeva dela zaznamujejo kompozicijska monumentalnost in jasnost, brezhibna modelacija z ostro risbo in z zglajenimi barvnimi premazi, izpostavljena vloga ženskih likov v prizorih in akademska zadržanost. Motive je črpal iz bogate zakladnice antične zgodovine in mitologije in iz svetopisemskih zgodb. Starozavezna Salomonova sodba je bila kot pripoved o vladarski modrosti najprimernejša tema za prestižno naročilo cesarja Franca I. Med literarnimi viri so Kavčiča navdihovale Idile Salomona Gessnerja. Njegove krajine so arkadijske, idealne in premišljeno sestavljene po klasicističnih pravilih in po popotnih spominih. V njih odkrivamo arhitekturne sledi slavne preteklosti, poživljajo pa jih drobni pastoralni prizori. 

Kavčičevo slikarstvo je v prvi polovici 19. stoletja vplivalo na njegove številne dunajske učence, zgodovino umetnosti pa je zaznamoval tudi z intenzivno polemiko s predstavniki Bratovščine sv. Luke, ko je branil tedaj že konservativna stališča.