Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1820–1870

Mihael Stroj

(Ljubno, Radovljica, 1803 – Ljubljana, 1871)

Božja skrb
(1842), olje, platno, 30 x 41,3 cm
sign. in dat. d. sp.: Strőy. pinx: / 842.

NG S 363, Narodna galerija, Ljubljana

Božji odposlanec se je spustil nad zasneženo pokrajino in nahranil živali, ki se morajo pozimi ubraniti lakote. Zajci, šoja, kalin, sinica, vodomec in druge ptice so dobili semena, zelenjava
v košari pa je namenjena srnjadi, ki se previdno približuje iz gozda na desni. 



Božja skrb uprizarja sporočilo biblijskih in eksegeznih prilik o brezmejni Gospodovi dobroti. Vrane na sliki se verjetno navezujejo na Jezusov nasvet učencem na poti v Jeruzalem, ko jim je rekel: "Ne skrbite za življenje, kaj boste jedli, in ne za telo, kaj boste oblekli. […] Pomislite na vrane: ne sejejo in ne žanjejo. Nimajo ne shrambe ne žitnice in vendar jih Bog hrani. Koliko več kakor ptice ste vredni vi!" (Lk 12,22-24). Misel lahko primerjamo z Govorom na gori (Mt 6,26) in se spomnimo tudi na Frančiškovo pridigo pticam. Draperijo angelove obleke je slikar povzel iz modelacij Josefa von Füricha (1800–1876), enega glavnih avstrijskih predstavnikov nazarenskega slikarstva.





Delo je nastalo v času, ko je vrsta slovenstvu naklonjenih škofov krepila vlogo Cerkve, ki so jo terezijanske in jožefinske reforme zelo oslabile. S svojo sakralno tematiko je redkost v Strojevem opusu, ki je bil portretist višjega ljubljanskega sloja.



Bidermajer in romantika
Močno cenzurirano družbeno življenje v obdobju med dunajskim kongresom in pomladjo narodov, oslabljeno cerkveno naročništvo in vzpenjajoči se srednji razred so zaznamovali čas umika v zasebnost, k individualni samozavesti in občutenju pripadnosti; v srednjeevropski umetnosti se spremembe v družbi in v duhovnih sferah izražajo v slogu, poimenovanem bidermajer, ki sobiva z romantičnim pogledom na naravo. 

V tem času je največji razcvet doživelo portretno slikarstvo. Matevž Langus, Jožef Tominc, Mihael Stroj in Anton Karinger so se uveljavili kot profilirani portretisti, ki so svojo stanovsko samozavest izkazovali tudi z avtoportreti. Slikarji so se sprva opirali na formalne značilnosti neoklasicizma. Pozni Strojevi, predvsem pa Karingerjevi portreti opuščajo bidermajersko razpoloženje in prevzemajo bolj realistične poteze. 

Zanimanje za krajino se je kazalo najprej na ozadju portretov, proti sredini stoletja pa dobijo pomembno vlogo samostojne mestne vedute. Bidermajerska krajina je idilična, opisna, dopolnjena s štafažnimi figurami. Slikarje so pritegnile turistične in z domovinsko identiteto povezane lokacije: Triglav, Bohinjsko jezero, Bled. Kot izrazita krajinarja sta se uveljavila Anton Karinger in Marko Pernhart, ki je zaslovel z večdelnimi panoramskimi razgledi z gorskih vrhov. 

Mikaven okras meščanskega salona so bila tihožitja, ki so privlačila tudi ljubiteljske slikarke, med njimi Marijo Auersperg Attems.