Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1820–1870

Anton Karinger

(Ljubljana, 1829–1870)

Črnogorci na straži
1869, olje, platno, 30 x 40 cm
sign. in dat. l. sp.: Karinger 1869

NG S 3402, Narodna galerija, Ljubljana

Najbolj odmevna in po formatu največja Karingerjeva slika s črnogorsko motiviko je nastala leta 1862 pod vplivom odmevnih dogodkov atentata na kneza Danila; epski hommage reformatorju je razstavljal leto pozneje na razstavi avstrijskega umetniškega društva v Ljubljani. Realistični pejsaž in slikovite like Črnogorcev je zajemal iz risb in akvarelov, ki jih je ustvarjal med bivanjem v Boki Kotorski leta 1854, kjer je služil v 17. pešpolku avstrijske vojske, in popotovanji po okoliških krajih; tedaj je obiskal tudi knežji dvor v Cetinju, kjer je portretiral kneza in nekatere člane njegove družine.

Skice iz tistega časa so kot neposredni zapis navdihnile več krajin in drugih scen, ki jih je pozneje naslikal v olju. Črnogorci na straži je slika iz poznega obdobja, kar se kaže v pastoznih nanosih barve in bolj sproščeni potezi brez obrisnih linij. Diagonalna kompozicija deli platno na dva dela. Ubrane tople okraste in rdeče barve spodnje partije so v kontrastu z modrino neba in morja. Z gradacijo barv je ustvaril prostorsko globino in hkrati s pripovedno štafažo idilično razpoloženje, ki ne daje vtisa bližine nevarnosti. 

V primerjavi z monumentalno sliko Pogrebni sprevod kneza Danila so Črnogorci na straži neposreden zapis življenja na meji in izraz sočasnega interesa za odkrivanje slikovitega, neznanega in elementarnega življenja na robu habsburškega imperija. 

Skupaj s predhodno sliko to drobno delo pomembno dopolnjuje zbirko Narodne galerije, saj smo ob Karingerjevi razstavi leta 1984 poznali le tri njegove črnogorske motive »od okoli petnajstih olj« (Anton Karinger. 1829−1870, Narodna galerija, Ljubljana 1984 [razst. kat.], str. 22 ss.).

Literatura: Nove pridobitve 2011−2021, Narodna galerija, Ljubljana 2022



Bidermajer in romantika
Močno cenzurirano družbeno življenje v obdobju med dunajskim kongresom in pomladjo narodov, oslabljeno cerkveno naročništvo in vzpenjajoči se srednji razred so zaznamovali čas umika v zasebnost, k individualni samozavesti in občutenju pripadnosti; v srednjeevropski umetnosti se spremembe v družbi in v duhovnih sferah izražajo v slogu, poimenovanem bidermajer, ki sobiva z romantičnim pogledom na naravo. 

V tem času je največji razcvet doživelo portretno slikarstvo. Matevž Langus, Jožef Tominc, Mihael Stroj in Anton Karinger so se uveljavili kot profilirani portretisti, ki so svojo stanovsko samozavest izkazovali tudi z avtoportreti. Slikarji so se sprva opirali na formalne značilnosti neoklasicizma. Pozni Strojevi, predvsem pa Karingerjevi portreti opuščajo bidermajersko razpoloženje in prevzemajo bolj realistične poteze. 

Zanimanje za krajino se je kazalo najprej na ozadju portretov, proti sredini stoletja pa dobijo pomembno vlogo samostojne mestne vedute. Bidermajerska krajina je idilična, opisna, dopolnjena s štafažnimi figurami. Slikarje so pritegnile turistične in z domovinsko identiteto povezane lokacije: Triglav, Bohinjsko jezero, Bled. Kot izrazita krajinarja sta se uveljavila Anton Karinger in Marko Pernhart, ki je zaslovel z večdelnimi panoramskimi razgledi z gorskih vrhov. 

Mikaven okras meščanskega salona so bila tihožitja, ki so privlačila tudi ljubiteljske slikarke, med njimi Marijo Auersperg Attems.