Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1820–1870

Anton Karinger

(Ljubljana, 1829–1870)

Kamniške planine z Mengeškega polja
1862, olje, platno, 53,3 x 66 cm

NG S 129, Narodna galerija, Ljubljana
Skica Mengeškega polja s pogledom proti Homcu, gradu Križ in Kamniškim planinam. V ospredju je naslikano v širokih nanosih in toplih zemeljskih barvah ravno polje. Cesta, ki se vijuga med njivami, še povečuje vtis globine. Nad ravnino se dvigajo gmote gora v poenostavljeni modelaciji, monohromni barvitosti in lazurnih nanosih. Prostrano, odprto nebo je prekrito z oblaki, delno svetlimi, delno osenčenimi z bogatim niansiranjem.

Restavrirano: Štefan Hauko, Narodna galerija,
Provinienca: Jenny Karinger, Dunaj; Narodni muzej, Ljubljana, 1927 ( darilo ); Narodna galerija, Ljubljana, 1947 / Sliko je leta 1927 podarila Narodnemu muzeju Jenny Karinger v zahvalo, ker so ji dovolili, da je prenesla na Dunaj sliko " Marija z detetom" iz umetnikove zapuščine. Leta 1969 je Narodna galerija v Ljubljani prevzela to sliko, volilo Edith Karinger, Dunaj.
Razstave: Anton Karinger 1829 - 1870; Retrospektivna razstava, Ljubljana, Narodna galerija, 12. september - 18. november 1984
Lit: Mal, 1926 -7, 22; Stele, 1927, 46; Zupan, 1962, 14, sl. na 11; Zupan, 1965, 162; A. Cevc- Ks. Rozman, 1976, 43 (besedilo A. Cevc)"

Bidermajer in romantika
Močno cenzurirano družbeno življenje v obdobju med dunajskim kongresom in pomladjo narodov, oslabljeno cerkveno naročništvo in vzpenjajoči se srednji razred so zaznamovali čas umika v zasebnost, k individualni samozavesti in občutenju pripadnosti; v srednjeevropski umetnosti se spremembe v družbi in v duhovnih sferah izražajo v slogu, poimenovanem bidermajer, ki sobiva z romantičnim pogledom na naravo. 

V tem času je največji razcvet doživelo portretno slikarstvo. Matevž Langus, Jožef Tominc, Mihael Stroj in Anton Karinger so se uveljavili kot profilirani portretisti, ki so svojo stanovsko samozavest izkazovali tudi z avtoportreti. Slikarji so se sprva opirali na formalne značilnosti neoklasicizma. Pozni Strojevi, predvsem pa Karingerjevi portreti opuščajo bidermajersko razpoloženje in prevzemajo bolj realistične poteze. 

Zanimanje za krajino se je kazalo najprej na ozadju portretov, proti sredini stoletja pa dobijo pomembno vlogo samostojne mestne vedute. Bidermajerska krajina je idilična, opisna, dopolnjena s štafažnimi figurami. Slikarje so pritegnile turistične in z domovinsko identiteto povezane lokacije: Triglav, Bohinjsko jezero, Bled. Kot izrazita krajinarja sta se uveljavila Anton Karinger in Marko Pernhart, ki je zaslovel z večdelnimi panoramskimi razgledi z gorskih vrhov. 

Mikaven okras meščanskega salona so bila tihožitja, ki so privlačila tudi ljubiteljske slikarke, med njimi Marijo Auersperg Attems.