Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1820–1870

Mihael Stroj

(Ljubno, Radovljica, 1803 – Ljubljana, 1871)

Mož z rdečo pentljo
1840, olje, platno, 56,5 x 49 cm
sign. in dat. l. sp.: Stroy. pinx: / 840.

NG S 1292, Narodna galerija, Ljubljana
Portret moža v temnem oblačilu je postavljen pred nevtralno ozadje, na katero pada ostra senca upodobljenca, ki s kontrastno osvetlitvijo ustvarja likovni prostor. Ovalno oblikovani obraz z velikimi očmi in zaupljivim pogledom odraža odprto in prijazno osebo. Globoko spuščeni ovratnik bele srajce z rdečo ovratnico poudarja nekoliko bohemsko naravo pripadnika bogatega meščanstva. Dragocena okrasna igla na srajci z vdelanim kamnom ponavlja barvo oči in z vsemi preostalimi detajli kaže na premišljenost celotne zunanje podobe, ki jo upodobljeni moški sporoča zunanjemu svetu. Tudi pričeska z neukročenimi kodri na vrhu glave, ki so naslikani, kot bi jih moški tik pred portretiranjem z roko počesal s čela, kažejo na sproščenost v družbi slikarja. Zato ni nenavadno, da sodi v Strojevem opusu Mož z rdečo pentljo med izvirnejše portrete zaradi psihološke obravnave obraza in izdelanega osebnega sloga.

Bidermajer in romantika
Močno cenzurirano družbeno življenje v obdobju med dunajskim kongresom in pomladjo narodov, oslabljeno cerkveno naročništvo in vzpenjajoči se srednji razred so zaznamovali čas umika v zasebnost, k individualni samozavesti in občutenju pripadnosti; v srednjeevropski umetnosti se spremembe v družbi in v duhovnih sferah izražajo v slogu, poimenovanem bidermajer, ki sobiva z romantičnim pogledom na naravo. 

V tem času je največji razcvet doživelo portretno slikarstvo. Matevž Langus, Jožef Tominc, Mihael Stroj in Anton Karinger so se uveljavili kot profilirani portretisti, ki so svojo stanovsko samozavest izkazovali tudi z avtoportreti. Slikarji so se sprva opirali na formalne značilnosti neoklasicizma. Pozni Strojevi, predvsem pa Karingerjevi portreti opuščajo bidermajersko razpoloženje in prevzemajo bolj realistične poteze. 

Zanimanje za krajino se je kazalo najprej na ozadju portretov, proti sredini stoletja pa dobijo pomembno vlogo samostojne mestne vedute. Bidermajerska krajina je idilična, opisna, dopolnjena s štafažnimi figurami. Slikarje so pritegnile turistične in z domovinsko identiteto povezane lokacije: Triglav, Bohinjsko jezero, Bled. Kot izrazita krajinarja sta se uveljavila Anton Karinger in Marko Pernhart, ki je zaslovel z večdelnimi panoramskimi razgledi z gorskih vrhov. 

Mikaven okras meščanskega salona so bila tihožitja, ki so privlačila tudi ljubiteljske slikarke, med njimi Marijo Auersperg Attems.