Vse štiri slike so sestavljene na enak način: prek temnega in ozkega sprednjega plana se v svetlih okrastih in zelenih odtenkih razliva osončena pokrajina pod Šmarno goro. Kraje, ki jih je Pernhart prikazal s topografsko natančnostjo, še danes lahko prepoznamo. Pernhartove panorame so monumentalni poliptihi neokrnjene narave, ki jo je začel človek na novo odkrivati in obvladovati v obdobju razvijajočega se turizma in naraščajočega antropocentrizma. Pogled proti zahodu. Na sredi spredaj so Pirniče in za njimi Sava, levo Medvode, še bolj proti levi Preska, za njo Katarina. Od Katarine proti desni si sledijo Blegoš, Stari vrh in Lubnik, nižje je Križna gora. V ozadju na sredi se dviga Triglav, pobočje desno od Triglava je Jelovica, spredaj proti desni Jošt in nižja Šmarjetna gora, pod njo Kranj. V ozadju Kepa, Golica, Vajnež, Stol, Vrtača, Begunjščica in Kriška gora.
Stanje: Zelo dobro, lakirana površina avtentična. Okvir sekundaren.
Provinienca: Jernej Vidmar, ljubljanski škof, Kranj; Hranilnica dravske banovine, Ljubljana, nakup iz Vidmarjeve zapuščine 1905; Narodna banka FLRJ, Centrala za Slovenijo; Narodna galerija, Ljubljana, darilo (odstop), 1955.
Razstave: Meščanska slika, Slikarstvo prve polovice 19. stoletja iz zbirk Narodne galerije, Narodna galerija, Ljubljana, novo krilo, Puharjeva 9; 10. maj - 31. avgust 2000
Lit: Kotnik, 1923, 96, 97; Steska, 1926, 180; Steska, 1927, 275, 276; Ložar, 1936, 213; Dobida, 1958, 20; Dobida, 1960, (b. p.); F. Zupan, 1965, 130; E. Cevc, 1966, 163; Rohsmann, 1992, 359 (sl.); Jaki, 1993, 6, 8 (sl.).