Vse štiri slike so sestavljene na enak način: prek temnega in ozkega sprednjega plana se v svetlih okrastih in zelenih odtenkih razliva osončena pokrajina pod Šmarno goro. Kraje, ki jih je Pernhart prikazal s topografsko natančnostjo, še danes lahko prepoznamo. Pernhartove panorame so monumentalni poliptihi neokrnjene narave, ki jo je začel človek na novo odkrivati in obvladovati v obdobju razvijajočega se turizma in naraščajočega antropocentrizma. Pogled proti severu. Na sredi na ravnini vas Skaručna, proti levi si po diagonali v ozadje sledijo Vodice, Strmol, Velesovo in skrajno levo Preddvor. Od Skaručne naravnost proti ozadju Tunjice, pobočje Velike planine, Sv. Primož nad Kamnikom in spredaj Kamnik. Na levi strani slike v ozadju so vrhovi nad Preddvorom s Storžičem in Zaplato, sledita najvišja Kočna in Grintovec, pred njim Kalška gora in Krvavec. Dalje od Grintavca se lepo vidi Kamniško sedlo in nad njim Planjava, Ojstrica, Lučki dedec, Veliki vrh, Rogatec, Golte, Menina planina.
Stanje: Zelo dobro, lakirana površina avtentična. Okvir sekundaren.
Provinienca: Jernej Vidmar, ljubljanski škof, Kranj; Hranilnica dravske banovine, Ljubljana, nakup iz Vidmarjeve zapuščine 1905; Narodna banka FLRJ, Centrala za Slovenijo; Narodna galerija, Ljubljana, darilo (odstop), 1955.
Razstave: Meščanska slika, Slikarstvo prve polovice 19. stoletja iz zbirk Narodne galerije, Narodna galerija, Ljubljana, novo krilo, Puharjeva 9; 10. maj - 31. avgust 2000
Lit: Kotnik, 1923, 96, 97; Steska, 1926, 180; Steska, 1927, 275, 276; Ložar, 1936, 213; Dobida, 1958, 20; Dobida, 1960, (b. p.); F. Zupan, 1965, 130; E. Cevc, 1966, 163; Jaki, 1993, 6, 8 (sl.).