Portret Langusove žene Ane Wiedenhofer, ljubljanske Nemke, je pendant Langusovemu avtoportretu. Obe sliki tradicionalno uvrščamo v leto 1828, v čas poroke. Svojih otrok nista imela, sta pa po zgodnji smrti Langusovega brata Janeza leta 1838 posvojila njegovi hčerki Marijo in Henriko. Zadnja je šla po Langusovih stopinjah in postala slikarka.
Dokolenski portret Ane Wiedenhofer kaže sedečo mlado žensko pri šivanju, obraz je obrnila h gledalcu. V nasprotju z mehkim senčenjem obraza je blago rute na ramenih in obleke togo naslikano. Na levi je mizica z drobnim tihožitjem s šivalnim priborom. Upodobitev pri hišnem opravilu poudarja usmerjenost časa v poudarjanje ženskih vrlin, med katere v meščanskem okolju sodijo zlasti vezenje, šivanje in podobne ročne spretnosti.
Langus je v podobni postavitvi portretiral še nekaj ljubljanskih meščank, namesto šivalnih pripomočkov najdemo v rokah upodobljenk večkrat tudi odprte knjige.
Pridobljeno 1933 (prevzem od NM)