Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1820–1870

Marija Auersperg Attems

(Gradec, 1816−1880)

Vaza s cvetjem
(1840−1850), olje, les, 42 x 34 cm
sign. d. sp.: AM (monogram), na hrbtni strani: Marie Auersperg

NG S 970, Narodna galerija, Ljubljana

Šopek cvetlic na sliki je bil nabran konec maja in v začetku junija. Na samem vrhu šopka je vejica cinobrasto rdeče pelargonije, ki v paru s kapucinko, odloženo na polici, daje intenziven barvni poudarek celotnemu tihožitju, ki je pretežno sestavljeno iz cvetlic umirjenih barv. V sredino šopka so vstavljene vrtnice, zgornji beli cvet vrtnice je cvet bele rože, spodnji trije cvetovi pa pripadajo vrtnici stolistnici. V višini bele vrtnice je postavljen svetlo rjavi avrikelj, za katerim je delno vidna še bledo rumena različica iste cvetlice. Cvet rumene barve na desni strani šopka je zlati šeboj, ki lepo diši in privablja žuželke. Šopek je barvno uravnotežen s tribarvnim slakom, cvetovi zvončice ob pelargoniji in drobnimi spominčicami nad šebojem. Cvetlice različnih oblik in barv so harmonično razporejene v trebušasti vazi z reliefnim vzorcem. Profilirana polica, na katero je postavljena vaza s cvetjem, je eden izmed osnovnih elementov dunajske slikarske šole tihožitij prve polovice 19. stoletja, ki jo je slikarka, ljubiteljicavrtnarstva in botanike, zelo dobro poznala.



Bidermajer in romantika
Močno cenzurirano družbeno življenje v obdobju med dunajskim kongresom in pomladjo narodov, oslabljeno cerkveno naročništvo in vzpenjajoči se srednji razred so zaznamovali čas umika v zasebnost, k individualni samozavesti in občutenju pripadnosti; v srednjeevropski umetnosti se spremembe v družbi in v duhovnih sferah izražajo v slogu, poimenovanem bidermajer, ki sobiva z romantičnim pogledom na naravo. 

V tem času je največji razcvet doživelo portretno slikarstvo. Matevž Langus, Jožef Tominc, Mihael Stroj in Anton Karinger so se uveljavili kot profilirani portretisti, ki so svojo stanovsko samozavest izkazovali tudi z avtoportreti. Slikarji so se sprva opirali na formalne značilnosti neoklasicizma. Pozni Strojevi, predvsem pa Karingerjevi portreti opuščajo bidermajersko razpoloženje in prevzemajo bolj realistične poteze. 

Zanimanje za krajino se je kazalo najprej na ozadju portretov, proti sredini stoletja pa dobijo pomembno vlogo samostojne mestne vedute. Bidermajerska krajina je idilična, opisna, dopolnjena s štafažnimi figurami. Slikarje so pritegnile turistične in z domovinsko identiteto povezane lokacije: Triglav, Bohinjsko jezero, Bled. Kot izrazita krajinarja sta se uveljavila Anton Karinger in Marko Pernhart, ki je zaslovel z večdelnimi panoramskimi razgledi z gorskih vrhov. 

Mikaven okras meščanskega salona so bila tihožitja, ki so privlačila tudi ljubiteljske slikarke, med njimi Marijo Auersperg Attems.