Cvetlično tihožitje, sestavljeno iz samih vrtnic, je izjemen dokument časa, v katerem je nastalo, saj so v šopku druga ob drugi združene zgodovinske in nove, moderne sorte vrtnic. V sredini šopka je belo cvetoča sorta iz skupine belih rož, znanih že iz srednjega veka, ki prijetno dišijo in so še vedno del rožnih nasadov za pridelavo rožnega olja. Med znane vrtnice sodijo tudi rožnate vrtnice s polnim cvetom, skrižane ponavljavke, ki cvetijo večkrat na leto. Novost v času nastanka slike sta zares rdeča in rumena vrtnica. Obe sta nastali dobro desetletje pred nastankom slike. Marija Auersperg Attems je vrtnice upodobila tako natančno, da je najverjetneje slikala po živih rastlinah, ki jih je kot vneta vrtnarka verjetno vzgajala v svojem rozariju. Poznavanje rastlin je še dopolnila z resnično nadlogo, ki je v dekorativnem smislu barvno in oblikovno zelo simpatična. Zlata minica se je povzpela na cvet, ki leži pred vazo, in vneto grizlja cvetne lističe.