Leta 1885 sta Janez in Jurij Šubic po pokojnem slikarju Janezu Wolfu od Deželnega odbora prevzela naročilo za poslikavo stropa v Deželnem muzeju Rudolfinum (današnjem Narodnem muzeju Slovenije in Prirodoslovnem muzeju Slovenije). Naročilo sta oba z veseljem sprejela, ker sta ga imela za častno delo za domovino in za nekaj najhvaležnejšega, kar lahko ponudijo umetniku. Med seboj sta si delo razdelila, tako da je Janez Šubic za strop osrednjega stopnišča naslikal alegorijo Carniole (Kranjske) kot zaščitnice znanosti in umetnosti, Jurij Šubic pa za stebriščno vhodno avlo štiri personifikacije področij delovanja muzeja ‒ naravoslovja, umetnosti, zgodovine in arheologije ‒ ter štiri portrete znanih Slovencev v ovalih: Žigo Herbersteina, Janeza Vajkarda Valvasorja, Žigo Zoisa in Valentina Vodnika, ki obkrožajo osrednjo podobo Carniole (gl. tudi NG S 443 in NG S 444).
Za poslikavo se je ohranila skica z osrednjo personifikacijo Carniole, okronano in s ščitom, ob kateri sedita dve ženski figuri, na levi personifikacija umetnosti z otrokom, ko oba držita v rokah maketo muzeja, na desni pa personifikacija znanosti z globusom, ki ga je na dokončni sliki zamenjala knjiga. Janez Šubic je skico izdelal v Kaiserslauternu v Nemčiji, kjer je leta 1885 nastopil službo profesorja na tamkajšnji Umetno-obrtni šoli, medtem ko je monumentalno sliko dokončal leta 1886. Slika je na platnu in vdelana v arhitekturni okvir na stropu muzeja. V času nastanka je bila največja dekorativna poslikava posvetne vsebine pri nas.