Petkovška je v Parizu zanimal tudi motiv neveste, zato je mogoče, da je dekle v nedoločni, a lepi ljudski noši povezana že s francosko prestolnico in letom 1884; datacija in z njo interpretacija sta odvisni od upodobljene obleke – ali je odmev francoskih zgledov ali, kot se zdi nepoučenemu očesu, prirejena kranjska noša. Ugibanje je povezano tudi z razlago Petkovškovih slikarskih postopkov: umetnik je kopiral po slikah in katalogih ter slikal po modelih, odprto pa ostaja vprašanje, koliko je stvarne motive predrugačil in naslikal lastne variacije. Slika je bila v lasti Mateja Sternena, Petkovškovega soseda iz Verda, in je prišla v Narodno galerijo leta 1922.
Upodobitve melanholičnih žensk so bile značilne za slikarstvo druge polovice 19. stoletja tako kot upodobitve nevest pred poroko, na katerih so žalostna oz. nevtralna obrazna mimika, obrambna drža telesa ali pa zamolkli barvni toni sporočali večplastno, dvoumno sporočilo navadno veselega dogodka. Med deli iz stalne zbirke lahko vzporednice, vsaj v drži in razpoloženju, najdemo na sliki Sama Jurija Šubica (NG S 454), nastali v Parizu. Dekle v narodni opravi pa je obrnjeno stran in je primer psihološkega portreta, ki se opira na odsotnost rok in obraza, navadno glavnih nosilcev informacij o upodobljencu.
Raz.: Impresionizem od zore do mraka. Slovenska umetnost 1870–1930, 17. maj – 16. september 2019, Praški grad, Češka