Slika Doma je umetnikova osebna izpoved, saj na njej pripoveduje svojo življenjsko zgodbo. Poln mladostne zagnanosti se je odpravil na študij v tujino, domov pa se je vrnil kot tujec. Upodobil se je skupaj s svojimi bližnjimi, v kmečki izbi domačije na Verdu. Ob mizi so na kmečki klopi zbrani na desni umetnikova sestra, pred oknom, zaprtim s polknicami, sedi Petkovšek sam, levo od »bogkovega kota« je njegov nečak in na levi mati. Dom in omizje navadno povezujemo z občutki varnosti in topline v krogu domačih. Na sliki pa vsi upodobljenci nemo strmijo predse in jasno je čutiti tesnobno tišino, ki je še podprta s hladnimi kovinskimi in temnimi barvnimi toni. V izbi je tudi tihožitje z motovilom in s košarico s klobčki volne, medtem ko gledalca posebej vznemiri tisto, kar ni naslikano: prazen meščanski stol, kakor da nekoga pričakujejo, nedokončana materina desnica, v odsevu zrcala le mrtvo ostenje vrat.
Slika Doma je v slovenski umetnosti zelo znamenito delo, ki je doživelo več poglobljenih vsebinskih interpretacij, v splošni zavesti pa se je najbolj zasidrala leta 1914 napisana črtica Ivana Cankarja Petkovškov obraz.
Literatura: Sto umetnin Narodne galerije, Narodna galerija, Ljubljana 2017