Mladenka, ki z dlanjo na prsih zamišljeno zre proti svetlobi, najprej deluje skoraj religiozno; odsotnost očitnih krščanskih simbolov in tudi nekaj neznatnih podrobnosti, kakor je prebodena ušesna mečica, nas spomnijo, da pred nami stoji »samo« model. Doprsna profilna podoba dekleta v preprosti in prosojni čepici s krajci, zavihanimi pri ušesih, je zgled svetlobne študije. Ob takšnih primerih so se
umetniki učili, kako s senčenjem obraza od svetlega proti temnemu ustvariti vtis globine in oblosti na ploskovitem platnu.
Študija je nastala v Münchnu, kjer je Kobilca zaključevala šolanje pri Aloisu Erdteltu (1851–1911), ki je v mestu vodil zasebno slikarsko šolo za ženske. Mojster, vpet v uspešen tradicionalen krog Wilhelma von Dieza (1839–1907) in Franza von Lenbacha (1836–1904), je svoje učenke učil predvsem portreta, ki je bil za Kobilco glavni vir prihodkov v njeni karieri.