Janez Krstnik je bil potujoči pridigar in Jezusov predhodnik; na sliki je oblečen v rdeč plašč, primeren za rimskega vladarja, v roki že ima palico s križem – namig na Jezusovo usodo. Jezus je oblečen v belo, tako kot na prizorih transfiguracije. Osebe v ozadju so priče, čakajo na krst, hkrati spominjajo na podobe sv. Družine, Marije z malim Jezusom in Janezom Krstnikom. Nad Krstnikom in Jezusom bdi golob sv. Duha, pridigarja sta si tudi podobna (po Lukovem evangeliju si naj bi bila v sorodu).
Študija je dragocen dokument o Wolfovi freski na zunanjem severnem pročelju ljubljanske stolnice; Wolf je tam restavriral obledelo stensko poslikavo Giulia Quaglia. Zaradi Wolfove neprimerne tehnologije je tudi obnovljena podoba v naslednjem stoletju skorajda propadla. Na študiji je tonirana le ena Jezusova roka, medtem ko je Krstnik nedokončan, tako kot drugi elementi (sv. Duh, trava ob vodi, palica Janeza Krstnika). Kompozicija je tipična za sakralno, posebej baročno umetnost (poudarjena je diagonala od desno zgoraj proti levo spodaj), slog pa se v jedru naslanja na renesančna in zgodnjebaročna izhodišča.
Narodna galerija hrani tudi skico prizora, kar je precejšna redkost, saj jih je mojster sproti uničeval. Identičnost podrobnosti, kvadratna mreža in številne luknje od bucik nakazujejo, da gre za skico, ki jo je mojster uporabil neposredno pri delu.