Ferdo Vesel je slikarstvo najprej štiri leta študiral na dunajski slikarski akademiji, nato pa se je leta 1884 vpisal na münchensko akademijo, na kateri je študij trajal do sedem let. Dve leti je trajalo risanje po antičnih odlitkih in po živem modelu, dve leti je bilo slikanja človeške figure in spoznavanja slikarskih tehnik, nato je sledil triletni študij kompozicije. Takrat so dobili študentje svoj atelje, da so lahko slikali v velikem formatu.
Študijo Likarice je slikal Vesel v začetku leta 1891, ko je bila v Münchnu tudi Ivana Kobilca. Motiv v interieru sta izbrala skupaj, po vzoru holandskih žanrskih slik iz 17. stoletja. Najela sta modele, slikarka pa je vztrajala, da so v ateljeju postavili improvizirano steno z vrati. Tako sta imela možnost, neposredno opazovati učinke svetlobe, ki prihaja skozi okno iz ozadja in skozi odprta vrata osvetljuje ženske figure, prikazane pri njihovem opravilu/delu, v ospredju. Kobilca je za končno sliko naredila več posameznih študij, Vesel pa je ostal pri eni sami. V njej je s skicozno potezo čopiča v pastelnih tonih ujel slikovitost celote in igrive učinke svetlobe.
Vesel dolgo ni slikal na prostem. Trdil je, da pleneristično lahko slika tudi notranjščino sobe ali kleti. Šele Jakopič, ki je jeseni 1890 prišel v München, ga je spodbudil k bolj drznemu svetlobnemu preučevanju. Iz Jakopičevih spominov med drugim izvemo, kako sta ponoči skupaj hodila po bohemskem predmestju Schwabing in v Angleškem parku – z acetilenskima svetilkama na prsih in s slikarskim orodjem – in raziskovala nočno svetlobo.
Besedilo: QR kode Narodne galerije