Mladenki, oblečeni v belokranjsko in razkošno gorenjsko nošo, skupaj bereta pismo. Poleg je umetnik postavil vreteno, verjetno kot okrasni element. Delo je Narodna galerija odkupila od umetnika leta 1922 pod naslovom
Belokranjici (
Prijateljici). Vesela so noše pritegnile že kot otroka, zbirati pa jih je začel po zgledu živinozdravnika Sadnikarja; z njim in Ivano Kobilca je med študijskimi počitnicami hodil po deželi in beležil lokalne značilnosti. Sliko lahko po narodopisni tematiki vzporejamo s kasnejšo podobo
Pred svatbo (NG S 528), medtem ko je barvni kolorit
Prijateljic tipičen za münchenska leta Ferda Vesela (in Ivane Kobilca).
Motivi prijateljstva so postali bolj razširjeni v 19. stoletju, tako zaradi daljšega šolanja, ko so mladi, tudi ženske, več časa preživeli s sošolci in somišljeniki (prvi romantiki so se, na primer, zbirali v Jeni, nemškem univerzitetnem mestu), kot zaradi vzpona srednjega sloja, koncepta prostega časa in drugih kulturnih sprememb. V slovenski umetnosti tako najdemo Jožefa Tominca v avtoportretu z bratom Francem, portret žene Antona Karingerja Roze in njene prijateljice baronice Schmidburg ter seveda vrsto podob Hinka Smrekarja, tako iz študentskih let kot iz časa internacije.