Kot je bilo značilno za Kobilco, sta na portretu skodranega dečka v obleki poudarjena obraz in sklenjene roke, medtem ko je preostali del slike bolj skicozen – dečkove noge, ki visijo čez rob sedeža, bledijo v platno. Diagonalna kompozicija levi zgornji del slike prepušča ozadju; njegovo temno modrino prekinjajo zelenkasto modri toni naslonjala. Višina naslonjala je merilo za dečkovo višino, barva je v kontrastu s fantovo obleko, medtem ko ročaj ločuje dečka od gledalca; na drugi strani ga Kobilca ni naslikala ročaja, prav tako je le nakazala noge
stola.
Na Kobilčino »modro obdobje« sta vplivala njen pariški zaščitnik Pierre Puvis de Chavannes (1824–1898) in dogajanje v njenem prijateljskem krogu. Puvis de Chavannes je bil slogovno ločen od akademske in modernistične umetnosti ter je vplival na vrsto simbolistov, ekspresionistov, postimpresionistov in tudi na literaturo, gledališče, glasbo, film. Njegove kompozicije so bile monumentalne, izčiščene in prežete z modro barvo, ki je odražala modrost, mirnost, vzvišenost in melanholijo.