Ko je Jurij Šubic skupaj z bratom Janezom sprejel po pokojnem slikarju Janezu Wolfu od Deželnega odbora naročilo za poslikavo stropa v Deželnem muzeju Rudolfinum (današnjem Narodnem muzeju Slovenije in Prirodoslovnem muzeju Slovenije), je bil v Parizu. S strani naročnika je prejel navodilo, naj naslika štiri personifikacije, ki odražajo delovanje muzeja, in sicer naravoslovja, umetnosti, zgodovine in arheologije ali karkoli drugega, kar je povezano z muzejem. Tako skice kot končna dela je Jurij Šubic izvršil v Parizu in jih od tam poslal v Ljubljano.
Personifikacije so prelepe nadzemeljske ženske figure v klasično dolgih plapolajočih oblekah in spominjajo na pompejanske freske. Spremljajo jih putti, ki nosijo njihove atribute in so v medsebojnem sodelovanju. Personifikacije je postavil pred sinje modro nebo, kamor se vzdigujejo in povzdigujejo znanje in dosežke. Več skic zanje je narisal v različnih obratih, z različnimi atributi in detajli ter v različnih barvnih niansah, prav tako tudi za putte (gl. tudi NG S 443).