Antonija (Tončka) Jesenko se je leta 1908 poročila z Antejem Gabrom, ki je bil eden od najtesnejših Sternenovih loških prijateljev in mu je stal ob strani tudi v sporu z Jakopičem po letu 1910. Portret je Sternen mladima zakoncema poklonil kot poročno darilo. Ugibanja okoli datacije so odveč, saj je portretiranka oblečena v poročno obleko in Ante Gaber je kasneje zapisal, da je na koncu slikarju morala pozirati služkinja, ker Tončka Gaber zaradi visoke nosečnosti ni mogla obleči poročne oprave.
Sternen je podobo zasnoval ne le kot statusni portret, temveč pravi portrait d’apparat. Upodobljenko prekrižanih nog je posadil v udoben naslanjač v razkošni poročni obleki z belimi rokavicami in še vedno aktualno dunajsko pričesko. Kot pri Rozi Klein pred petimi leti je nekoliko dvignil očišče, s čimer je podkrepil portretirankino digniteto. Tončka Gaber, pragmatični del loške druščine, ki je poskrbela med drugim tudi za dostojanstven sprejem Ivana Cankarja kot princa slovenske moderne v Loki, je tu upodobljena v sproščeni in hkrati dostojanstveni frontalni pozi, zazrta v gledalca. Predmeti okrog nje so del njenega sveta. Ante Gaber je študiral umetnostno zgodovino, loškemu graščaku Karlu Strahlu pomagal urejati njegovo zbirko, s kustosom Deželnega muzeja Walterjem Schmidom zbiral umetnostne in folkloristične predmete ter prispeval fotografije v londonsko revijo The Studio k članku o ljudskem izročilu v avstro-ogrskem imperiju. To osmišlja komendsko majoliko in krožnik, kositrn vrč in vrsto svečnikov na stilnem predalniku za portretiranko, na levi strani pa vaza s cvetjem kot poklon ženski dopolnjuje slovesnost podobe.
Vrsta figur v temačni notranjščini v Sternenovem opusu je s portretnim prerazporejanjem prioritet dosegla realizacijo v veliki in tudi v javnosti uspešni sliki. Sternen je iznajdljivo zadržal ravnotežje med fiziognomsko specifičnostjo, ki jo zahteva konvencija portreta, in manifestativno izvedbeno disciplino. Tonsko uglašena in izenačena celota od belin obleke preko rumenih nians k okri in karminu je vsemu navkljub zadržala težišče slikarskega izraza v bravurozni potezi in plansko zgrajenem prostoru. Tudi portret je Sternenu uspelo preliti v aktualnejšo modernistično obliko.