Bitka pri Krškem 5. februarja 1573 ima podoben ritem kot Umestitev. Z leve proti osrednji skupini prodira plemiška vojska in seka kmečko linijo. V sredini je gosposki vojak s sulico smrtno ranil upornika v modrem. Na desni se tlačani že panično umikajo.
Na Bitki je slikar upodobil prvi spopad med kmeti in gosposko vojsko med Gubčevim slovensko-hrvaškim uporom. Pri Krškem je upornike dohitel uskoški kapitan Jošt Thurn in jih premagal. Tisti, ki niso bili ubiti ali niso utonili v Savi, so se zatekli nazaj v Krško, ki ga je Thurn oplenil; prizanesel ni niti ženskam in otrokom.
Prizor bitke je ena od sedmih podob, ki jih je ustvaril Gojmir Anton Kos v sklopu natečaja za okrasitev reprezentančnega hodnika banske palače v Ljubljani (danes Predsedniške palače). Natečaj je želel spodbuditi likovno zgodovinjenje slovenske preteklosti in se je odvijal pod vtisom hrvaških, poljskih in čeških slikarskih dosežkov. Čeprav so glavni vzorci za kompozicije prihajali iz (nemških) akademskih središč, so Poljak Jan Matejko (1838–1893), Čeh Alfons Maria Mucha (1860–1939), Srb Paja Jovanović (1859–1957) ter Hrvati Oton Iveković (1860–1939), Vlaho Bukovac (1855–1922) in drugi s svojimi monumentalnimi slikami in cikli predstavljali panslovansko merilo, kako s tehnično spretnostjo in ambicijo združiti umetnost, zgodovino, narodno identiteto in politiko.
Razstavljena na Puharjevi 9