Osrednji motiv na sliki je podoba slikarja pri delu – duhovni avtoportret slikarja, ki na terasi slika vzpenjajočega se konja, pri čemer pravzaprav vidimo njegovo notranjo vizijo, ki se s platna preliva v okolje in prekriva materialno stvarnost. Tlak se staplja s peščenimi tlemi pred nizkim horizontom. Drevesa postajajo naluknjane listne maske in ob deblo položena slikarjeva paleta prevzema podobo kljunastega bitja. Hkrati se pred gledalcem odpirajo vizualne uganke, ki segajo onkraj vidnega, v svet simbolnih elementov, kot je portretna podoba, izstopajoča kocka in levja glava, ki napada žrebca. Umirjeno podobo slikarja in njegov lirični svet pretresajo zunanje apokaliptične sile predvojnega časa in notranji boji.
Kregar je med študijem v Pragi spoznal francoski in češki nadrealizem in med letoma 1935 in 1939 razvil bolj osebno varianto poetičnega nadrealizma, v kateri se prepletajo vsakdanjost, sanje in fantastika. Značilne so oblikovne in barvne deformacije, v ospredju je likovna problematika, vsebina ostaja na ravni osebne simbolike. Kregar je Fantazijo na terasi javnosti pokazal že kmalu po njenem nastanku in se tako na Slovenskem predstavil kot pionir nadrealizma.
Besedilo: QR kode Narodne galerije