V zbirkah mavčnih odlitkov po antičnih kipih so bili nepogrešljivi portreti tako mitskih kot resničnih oseb, ki so utelešali številne želene kvalitete, kot so velikodušnost, zvestoba, čast, pravičnost, hrabrost ali pripravljenost na žrtvovanje za skupno dobro.
Eden takšnih je bil tudi grški strateg Miltiad (554‒489 pr. n. št.), ki je bil zaslužen za zmago Grkov nad Perzijci v bitki na Maratonskem polju leta 490 pr. n. št. Perzijska vojska je bila zelo uspešna v obleganjih mest, zato je Miltiad kot najboljši poznavalec perzijske vojske zagovarjal taktiko, da se morata vojski spopasti zunaj mesta. Številčnejši Perzijci so bili po več desetletjih poraženi, zmaga Grkov pa se je zapisala v svetovno zgodovino.
Odlitek v mavcu je narejen po rimski kopiji iz 2. stoletja, ki pa je nastala po grškem originalu iz 5.‒4. stoletja pr. n. št. Ohranjenih je več portretov Miltiada iz rimskih časov, ki so nastali po grških originalih. Enega najbolj znanih je naredil kipar Fidija (480‒430 pr. n. št.) v sklopu skupine trinajstih kipov, ki so jo v letih 465‒460 pr. n. št. prebivalci Aten posvetili v Delfih v zahvalo za zmago nad Perzijci v isti bitki. Skupina je sodila med zgodnja Fidijeva dela, ki so poleg Miltiada med božanstvoma Ateno in Apolonom, zaščitnikoma Aten oz. Delfov, upodabljala še deset atiških herojev.
Bronasta skupina je bila utelešena hvalnica božanskima zaščitnikoma, mestu Atene, bratskemu junaštvu, zmagoslavju, modrosti in preudarnosti.
Na mavčnem odlitku je lepo razviden okras na Miltiadovi čeladi, in sicer sta ob straneh upodobljena grifona, na ščitku za vrat pa bika. Čelado naj bi Miltiad v zahvalo za zmago podaril templju boga Zevsa in jo danes hranijo v muzeju v Olimpiji.
Mavčni odlitek; rimska kopija