Krajina je prava likovna študija. Temne ograde in sence razdelijo kopno na tri dele, medtem ko je nebu in morju dodeljena manj kot tretjina platna. Podobno postavljene diagonale najdemo tudi pri Rihardu Jakopiču na njegovih upodobitvah Save, ki so nastale petnajst let pred rabsko krajino (tam sence in ograde nadomesti zavoj reke). Poznavanje je bilo recipročno, saj je Jakopič poznal tudi Kosove zgodnje krajine. Pokrajino iz Raba lahko razumemo kot sintezo več Kosovih poskusov, na primer kot raziskovanje perspektivičnega in kinetičnega učinka diagonale in sence (Počitnice, NG S 2329), obravnave barvnih ploskev, ki meji na informel (vaške krajine iz 60. let 20. stoletja), in slogovne dvotirnosti, ko Kos po eni strani ustvarja (socialistično) realistična dela, po drugi pa se izživi v neideoloških, modernistično sploščenih krajinah in tihožitjih. Istega leta, kot je nastala ta krajina, je na primer ustvaril revolucionarno podobo Upora za vladno palačo (NG S 2760).