Prizor se odvija na Ptujskem polju med Ptujem in Ormožem, najverjetneje v naselju Dornava. Mihelič je kurentovanje in njegove dvoumne, melanholične like vključil v svoj repertoar med učiteljskim službovanjem na gimnaziji na Ptuju (1936–41). Mnogoterost likov, zemeljski toni, tudi domoznanski značaj slike ustrezajo flamsko-nizozemskim zgledom, posebej Pietru Brueglu starejšemu (ok. 1525–1569). Pomenljivi podrobnosti sta obrezana vrba na levi, ki je pognala nove tanke šibe (z njimi so privezovali trse v vinogradih), in pes, pogost spremljevalec obredov in dogodkov, na primer pohoda Sv. treh krajev. Med pustnimi maskami prepoznamo kurente v ozadju povorke, ki se oddaljuje v globino slike, zato so v gledalčevem prednjem planu, pred njimi je še melika, maska, ki spominja na živino in ki jo nosita dve osebi, jezdi pa slamnata lutka. Levo od sredine stojijo tri v belo oblečene deklice, ki predstavljajo vile. V ozadju vidimo Vrbečovo kapelico in gasilski stolp.
Slika je bila prvič razstavljena decembra 1941 v Jakopičevem paviljonu, v času, ko je Mihelič že sodeloval v odporniškem gibanju. Kot del Vladne umetnostne zbirke je prešla v last Narodne galerije leta 1986.