Stalna zbirka

Od 1918 dalje

Renato Birolli

(Verona, 1907 – Milano, 1959)

Pesnik Salvatore Quasimodo
1942, olje, platno, 160 x 60 cm
sign. in dat. d. ob strani: Birolli 42

NG S 1992, Narodna galerija, Ljubljana

Nazaj na seznam umetnin
Deli povezavo
https://www.ng-slo.si/sz-slo/NGS1992

Upodobljeni pesnik Salvatore Quasimodo je bil rojen 1901 v Modici na Siciliji, umrl je 1968 v Neaplju. Leta 1959 mu je bila podeljena Nobelova nagrada za literaturo. Portret je nastal aprila 1942. Signiran in datiran je ob desnem robu Birolli 42; spada med najboljša slikarjeva dela in razkriva njegove postimpresionistične in ekspresionistične slogovne vire. Birolli je pesnika prvič upodobil novembra 1941. Oba primerka omenja v svojem dnevniku.

Provenienca: darilo italijanske okupacijske Pokrajinske vlade Narodni galeriji 1942; potrdilo o inventarizirani umetnini dat. dne 16. 4. 1943, stara inv. št. 1880; od leta 1952 do 1983 posojeno Moderni galeriji, Ljubljana.
Razstave: 1942, Benetke, XXIII. bienale, št. 22; 1960, Benetke, XXX. bienale, št. 12; 1983, Ljubljana, št. 102; 1985, Beograd, št. 57; 1987, Beograd – Zagreb – Ljubljana – Sarajevo, brez št.; 1989, september – november, Milano, Palazzo Reale, št. 42, razstava prenesena še v: 1989/90,december – januar, Rim, Galleria Nazionale d'Arte Moderna in 1990, februar – marec, Verona, Palazzo Forti.
Lit.: Stampa Sera, Torino, 20. 6. 1942, sl.; A. Peyrot, La XXIII Biennale d'arte a Venezia, II Piccolo, 20. 6. 1942; U. Apollonio, Primo panorama della XXIII Biennale, La Vedetta d'Italia, Roma, 21. 6. 1942; A. Francini, La XXIII Biennale d'arte che si inaugura domani a Venezia, La Tribuna, Roma, 21. 6. 1942; E. Gafajs jr., Appunti sulla Biennale, La Marcia, Modena, jun. 1942; Neri Pozza, La pittura italiana, La Vedetta Fascista, Roma, 21. 6. 1942; P. Torriano, Biennale veneziana, Settegiorni, Milano, 27. 6. 1942; E. Zanzi, Scultori e pittori alla XXIII Biennale di Venezia, Gazzetta del Popolo; Torino, 27. 6. 1942; G. Gorgerino, A che punto siamo con l'arte, Corriere Padano, Ferrara, 5. 7. 1942; C. Maltese, Cultura e realta nella pittura di Birolli, Commentari, št. 1., jan. 1950, str. 46; U. Apollonio, Pittura di Birolli, Quadrum, Bruxelles, št. 1, maj 1956, str. 154; Birolli, Italia '44, Milano, Galleria Verritré, jan. 1960, str. 104, 136, 138, 168 (uvod A. Moravia) [rk]; Zeri [& Rozman], 1983, str. 84, kat. št. in sl. 102; Carteggio Bini Birolli, ured. G. M. Erbesato, Vicenza 1986, str. 60 in 62; Svetovni mojstri moderne umetnosti iz jugoslovanskih zbirk, Zagreb 1987, str. 88 sl. na str. 89 (besedilo Jure Mikuž) [rk]; Birolli, ured. Pia Vivarelli, Milano 1989, str. 31, 147, sl. na str. 42 [rk].

O OBDOBJU

Tretja renesansa na Slovenskem

Dvajseto stoletje je tretje obdobje v zgodovini, ki je Ljubljano dvignilo v tvorno umetnostno središče na slovenskem etničnem ozemlju. Ta čas pri nas označujejo umetnostni pojavi, ki so jih oblikovala svetovna umetnostna središča, le redko pa lahko prepoznamo simptome domače tradicije in kontinuitete. Čeprav ekspresioniste običajno prištevamo k historičnim avantgardam, pa je znotraj skupine še vedno nujno ločevati med kontinuiteto in radikalnostjo. Dolga senca secesije zlasti v ekspresionističnem opusu Franceta in Toneta Kralja in pri nekaterih drugih v Pragi šolanih predstavnikih generacije se preko ekspresivnih predvojnih slik Frana Tratnika pne od trdega jedra z Gustavom Klimtom in Wiener Werkstätte s preloma stoletja. Njihovi posodobljeni oblikovni prijemi so še vedno pogosto ujeti v kalup alegorične interpretacije. Tej se ne izvije povsem niti Stane Kregar z nadrealistično maniro, ki jo je posvojil v Pragi. Dominantni veji postavljamo obetavnejšo vzporednico barvnega intimizma starejše generacije z razmerjem med sliko Cvetje, sadje in vrč Alekseja Jawlenskega in Jakopičevo Savo.

Barvni realizem tridesetih let je v generaciji ali dveh strnila zagrebška akademija (Maksim Sedej, zgodnji Zoran Mušič in Gabriel Stupica) vzporedno pa je Gojmir Anton Kos izjemen predstavnik čistega slikarstva, ki je prav tako gradilo na ortodoksnih izhodiščih Courbetovega in Manetovega realizma. Frančišek Smerdu med kiparji sodi k tej generaciji. S temi predstavniki, ki so se z avtoriteto in pedagoškim udejstvovanjem naselili v jedru novoustanovljene ljubljanske akademije, so se v drugi polovici stoletja razmahnile modernistične tendence, vse do poznih sedemdesetih let še vedno v senci avtoritete Pariza kot umetnostnega središča. Mlajši, kot je Marij Pregelj in od kiparjev Jakob Savinšek, Drago Tršar in Stojan Batič sodijo v to eminentno družbo. Predstavniki italijanskega slikarstva tridesetih let, kot so Gino Severini, Giorgio Morandi in Filippo de Pisis, dokazujejo, da je slovenska umetnost v tem stoletju presegla meje regionalnih ambicij in dosežkov.

AVTORJI

Lastnik	Rojstvo - smrt
Stojan Batič	(Trbovlje, 1925 − Ljubljana, 2015)
Mirsad Begić	(*Glamoč, 1953)
Gvidon Birolla	(Trst, 1881 − Ljubljana, 1963)
Renato Birolli	(Verona, 1907 – Milano, 1959)
Massimo Campigli	(Berlin, 1895 – Saint-Tropez, 1971)
Filippo De Pisis	(Ferrara, 1896 – Milano, 1956)
Lojze Dolinar	(Ljubljana, 1893 − Ičići, Opatija, 1970)
France Gorše	(Zamostec, Sodražica, 1897 − Golnik, 1986)
Rihard Jakopič	(Ljubljana, 1869–1943)
Matija Jama	(Ljubljana, 1872–1947)
Zdenko Kalin	(Solkan, Gorica, 1911 − Ljubljana, 1990)
Fran Klemenčič	(Ljubljana, 1880−1961)
Ivana Kobilca	(Ljubljana, 1861–1926)
Gojmir Anton Kos	(Gorica, 1896 − Ljubljana, 1970)
Tone Kralj	(Zagorica, Dobrepolje, 1900 − Ljubljana, 1975)
France Kralj	(Zagorica, Dobrepolje, 1895 – Ljubljana, 1960)
Stane Kregar	(Zapuže, 1905 − Ljubljana, 1973)
Peter Loboda	(Domžale, 1894 − Ljubljana, 1952)
Filip Andrejevič Maljavin	(Kazanka, Orenburg, 1869 − Nica, 1940)
France Mihelič	(Virmaše, Škofja Loka, 1907 − Ljubljana, 1998)
Giorgio Morandi	(Bologna, 1890–1964)
Zoran Mušič	(Bukovica pri Gorici, 1909 – Benetke, 2005)
Ivan Napotnik	(Zavodnje, Šoštanj, 1888 − Šoštanj, 1960)
Neznani avtor	-
Cipriano Efisio Oppo	(Rim, 1891–1962)
Veno Pilon	(Ajdovščina, 1896−1970)
Elda Piščanec	(Trst, 1897 − Vine, Vojnik, 1967)
Marij Pregelj	(Kranj, 1913 − Ljubljana, 1967)
Alojzij Repič	(Vrhpolje pri Vipavi, 1866 − Ljubljana, 1941)
Janko Samsa	(Žirje, Sežana)
Jakob Savinšek	(Kamnik, 1922 − Kirchheim, Nemčija, 1961)
Maksim Sedej	(Dobračeva, Žiri, 1909 − Ljubljana, 1974)
Gino Severini	(Cortona, 1883 – Pariz, 1966)
Frančišek Smerdu	(Postojna, 1908 − Ljubljana, Vojnik, 1964)
Matej Sternen	(Verd, 1870 – Ljubljana, 1949)
Gabrijel Stupica	(Dražgoše, 1913 – Ljubljana, 1990)
Saša Šantel	(Gorica, 1883 − Ljubljana, 1945)
Fran Tratnik	(Potok, Nazarje, 1881 − Ljubljana, 1957)
Drago Tršar	(*Planina, Rakek, 1927 – Ljubljana, 2023)
Ivan Vavpotič	(Kamnik, 1877 – Ljubljana, 1943)
Alexej von Jawlensky	(Toržok, 1864 – Wiesbaden, 1941)