Stalna zbirka

Od 1918 dalje

UMETNINEO OBDOBJUAVTORJI

UMETNINE

Ivan Vavpotič

(Kamnik, 1877 – Ljubljana, 1943)

Rut kot plesalka
1932, olje, platno, 110 x 89,9 cm
d. sp.: I. Vavpotič

NG S 505, Narodna galerija, Ljubljana

Nazaj na seznam umetnin
Deli povezavo
https://www.ng-slo.si/sz-slo/NGS0505

Hčerko plesalko Rut je umetnik kar nekajkrat naslikal tudi med plesom, v statično prestreženem gibu ob baletnem drogu in v baletnem krilcu. Slika izdaja njegovo prizadevanje za usklajeno kompozicijo, modelacijo telesnosti (z nasprotno svetlobo, ki obliva obrise), najbolj pa se izživi v značilno temno rdeči barvni ubranosti in odelavi krhke, drobno nagubane draperije, ki izžareva svojo rdečo svetlobo v prostor. Obstaja tudi skoraj identična varianta.

Restavrirano: Štefan Hauko
Razstave: Slovenska stalna zbirka; I. pomladanska razstava društva likovnih umetnikov Dravske banovine, Ljubljana, Jakopičev paviljon, maj - junij 1935; Umetnostno zgodovinska razstava, Novo mesto, Ljudska šola, 4.-13. julij 1936 (V zvezi z Obrtno-gospodarsko razstavo in v okviru obrtnega tedna); Prva reprezentativna slovenska razstava likovnih umetnikov, Maribor, Umetniški klub, (Velika unionska dvorana, 5.-26. junij) 1938; Ivan Vavpotič, 1877-1943, Ljubljana, Jakopičev paviljon, aprila - maja 1943; Ivan Vavpotič ob stoletnici rojstva, Novo mesto, Dolenjska galerija, 18. november - 1. december 1977; Ivan Vavpotič, pregledna razstava slik in ilustracij ob 101. obletnici umetnikovega rojstva, Velenje, Kulturni center Velenje, 3. februar - 2. marec 1978
Lit: J, 1936 4-5; K. - k, SN, 1936, 4; Artem (Ravljen Davorin), DP, 1939, sl. 296; Fran Šijanec, Um, 1942/43, sl. 115; Fran Šijanec, 1943, - XXI, 36; Janko Jarc, 1976, 144; Delo, 1977, sl. 7; Milček Komelj, 1987, sl. (7)

O OBDOBJU

Tretja renesansa na Slovenskem

Dvajseto stoletje je tretje obdobje v zgodovini, ki je Ljubljano dvignilo v tvorno umetnostno središče na slovenskem etničnem ozemlju. Ta čas pri nas označujejo umetnostni pojavi, ki so jih oblikovala svetovna umetnostna središča, le redko pa lahko prepoznamo simptome domače tradicije in kontinuitete. Čeprav ekspresioniste običajno prištevamo k historičnim avantgardam, pa je znotraj skupine še vedno nujno ločevati med kontinuiteto in radikalnostjo. Dolga senca secesije zlasti v ekspresionističnem opusu Franceta in Toneta Kralja in pri nekaterih drugih v Pragi šolanih predstavnikih generacije se preko ekspresivnih predvojnih slik Frana Tratnika pne od trdega jedra z Gustavom Klimtom in Wiener Werkstätte s preloma stoletja. Njihovi posodobljeni oblikovni prijemi so še vedno pogosto ujeti v kalup alegorične interpretacije. Tej se ne izvije povsem niti Stane Kregar z nadrealistično maniro, ki jo je posvojil v Pragi. Dominantni veji postavljamo obetavnejšo vzporednico barvnega intimizma starejše generacije z razmerjem med sliko Cvetje, sadje in vrč Alekseja Jawlenskega in Jakopičevo Savo.

Barvni realizem tridesetih let je v generaciji ali dveh strnila zagrebška akademija (Maksim Sedej, zgodnji Zoran Mušič in Gabriel Stupica) vzporedno pa je Gojmir Anton Kos izjemen predstavnik čistega slikarstva, ki je prav tako gradilo na ortodoksnih izhodiščih Courbetovega in Manetovega realizma. Frančišek Smerdu med kiparji sodi k tej generaciji. S temi predstavniki, ki so se z avtoriteto in pedagoškim udejstvovanjem naselili v jedru novoustanovljene ljubljanske akademije, so se v drugi polovici stoletja razmahnile modernistične tendence, vse do poznih sedemdesetih let še vedno v senci avtoritete Pariza kot umetnostnega središča. Mlajši, kot je Marij Pregelj in od kiparjev Jakob Savinšek, Drago Tršar in Stojan Batič sodijo v to eminentno družbo. Predstavniki italijanskega slikarstva tridesetih let, kot so Gino Severini, Giorgio Morandi in Filippo de Pisis, dokazujejo, da je slovenska umetnost v tem stoletju presegla meje regionalnih ambicij in dosežkov.

AVTORJI

Lastnik	Rojstvo - smrt
Stojan Batič	(Trbovlje, 1925 − Ljubljana, 2015)
Mirsad Begić	(*Glamoč, 1953)
Gvidon Birolla	(Trst, 1881 − Ljubljana, 1963)
Renato Birolli	(Verona, 1907 – Milano, 1959)
Massimo Campigli	(Berlin, 1895 – Saint-Tropez, 1971)
Filippo De Pisis	(Ferrara, 1896 – Milano, 1956)
Lojze Dolinar	(Ljubljana, 1893 − Ičići, Opatija, 1970)
France Gorše	(Zamostec, Sodražica, 1897 − Golnik, 1986)
Rihard Jakopič	(Ljubljana, 1869–1943)
Matija Jama	(Ljubljana, 1872–1947)
Zdenko Kalin	(Solkan, Gorica, 1911 − Ljubljana, 1990)
Fran Klemenčič	(Ljubljana, 1880−1961)
Ivana Kobilca	(Ljubljana, 1861–1926)
Gojmir Anton Kos	(Gorica, 1896 − Ljubljana, 1970)
Tone Kralj	(Zagorica, Dobrepolje, 1900 − Ljubljana, 1975)
France Kralj	(Zagorica, Dobrepolje, 1895 – Ljubljana, 1960)
Stane Kregar	(Zapuže, 1905 − Ljubljana, 1973)
Peter Loboda	(Domžale, 1894 − Ljubljana, 1952)
Filip Andrejevič Maljavin	(Kazanka, Orenburg, 1869 − Nica, 1940)
France Mihelič	(Virmaše, Škofja Loka, 1907 − Ljubljana, 1998)
Giorgio Morandi	(Bologna, 1890–1964)
Zoran Mušič	(Bukovica pri Gorici, 1909 – Benetke, 2005)
Ivan Napotnik	(Zavodnje, Šoštanj, 1888 − Šoštanj, 1960)
Neznani avtor	-
Cipriano Efisio Oppo	(Rim, 1891–1962)
Veno Pilon	(Ajdovščina, 1896−1970)
Elda Piščanec	(Trst, 1897 − Vine, Vojnik, 1967)
Marij Pregelj	(Kranj, 1913 − Ljubljana, 1967)
Alojzij Repič	(Vrhpolje pri Vipavi, 1866 − Ljubljana, 1941)
Janko Samsa	(Žirje, Sežana)
Jakob Savinšek	(Kamnik, 1922 − Kirchheim, Nemčija, 1961)
Maksim Sedej	(Dobračeva, Žiri, 1909 − Ljubljana, 1974)
Gino Severini	(Cortona, 1883 – Pariz, 1966)
Frančišek Smerdu	(Postojna, 1908 − Ljubljana, Vojnik, 1964)
Matej Sternen	(Verd, 1870 – Ljubljana, 1949)
Gabrijel Stupica	(Dražgoše, 1913 – Ljubljana, 1990)
Saša Šantel	(Gorica, 1883 − Ljubljana, 1945)
Fran Tratnik	(Potok, Nazarje, 1881 − Ljubljana, 1957)
Drago Tršar	(*Planina, Rakek, 1927 – Ljubljana, 2023)
Ivan Vavpotič	(Kamnik, 1877 – Ljubljana, 1943)
Alexej von Jawlensky	(Toržok, 1864 – Wiesbaden, 1941)