Tone Kralj je ena osrednjih osebnosti slovenskega ekspresionizma. Zabrisana letnica ob signaturi je težko berljiva. Prebrati jo moramo pravilno 1921, saj jo je pokazal že na razstavi v Jakopičevem paviljonu maja in junija tega leta, v času, ko se je dvajsetletni umetnik približeval svojemu prvemu ustvarjalnemu vrhuncu. Žensko in moško figuro nosi peneči se val. Ona se steguje za zvezdo pod bremenom oklepajočega se moškega, ki ga v globino vlečeta dve beli roki. Razcepljenost med prividnostjo idealnega in stvarnostjo bivajočega je umetnik spletel v pripovedni niz s tragičnim poudarkom. Stilizirani val in abstraktne avratične valovnice lahko primerjamo s tistimi v grafičnem ciklusu Življenje iz istega leta, prav tako stilizacijo in lepotnost obrazov in teles, ki jih najdemo v grafiki in njegovih zgodnjih slikah. Slogovno sta svoj oblikovni jezik oba Kralja izvedla iz secesije. Snov je, prav tako značilno za oba brata Kralja, simbolistično-secesijskega porekla, kar daje njunemu ekspresionizmu poseben značaj. Še posebej v Tonetovem celotnem opusu pa je ena od temeljnih prvin narativnost.