Leta 1984 je Mušič ustvaril serijo grafik notranjščine katedral v izrazito malih formatih. Z drobnimi črtami je v tehniki suhe igle poustvaril mračne interierje beneških cerkva. Svetloba prihaja v sakralni prostor skozi okno, ki je postavljeno visoko pod poudarjenim lokom cerkvene notranjščine, tik pod obok. Ta se proti tlom izgublja in bledi, vedno bolj prevladuje črnina, v kateri so le še mračni obrisi portalov, oltarjev in preostala cerkvena oprema. Mali format nas pritegne, da si še od bližje ogledamo monohromo igro svetlobe in teme, kar le še stopnjuje občutek magičnosti, prikrite mistike in globoke osamljenosti.
Notranjosti beneških cerkva je Mušič upodabljal že med drugo svetovno vojno, pod vplivom akvarelov učitelja Ljuba Babića in slikarskega kolega iz zagrebške akademije Emanuela Vidovića. K motivu se je vrnil v osemdesetih letih, ko jih je spremenil v še očitnejše svetlobne študije, tako v slikarstvu kot v grafiki. Sam pove, da so ga notranjosti katedral od nekdaj pritegnile zaradi veličine prostora, skrivnostnosti polmraka in globoke tišine. Svet tišine, ki globoko zaznamuje Mušičevo slikarstvo.
Mušič, G. D., 2010, kat. št.: 371