Slikar Fortunat Bergant je poleg
Valentina Metzingerja (1699–1759), Franca Jelovška (1700–1764) in Antona Cebeja
(1722–po 1774) eden od glavnih predstavnikov slovenskega baročnega slikarstva.
S svojimi deli je močno vplival na umetnostno podobo dežele druge polovice 18.
stoletja, v kateri je živel in ustvarjal.
Po sedemdesetih letih od zadnje
pregledne razstave Bergantovega slikarstva in ob jubilejni tristoti obletnici
njegovega rojstva v Narodni galeriji postavljamo na ogled slikarjeva najbolj
reprezentativna dela, s katerimi orisujemo zgodbo o življenju in delu najbolj
»našega«, »enigmatičnega« in »posebnega« umetnika. Kljub temu da za seboj ni
zapustil pravih naslednikov, so ga poznejše generacije umetnikov z Rihardom
Jakopičem (1869–1943) na čelu prepoznavale kot najbolj »slovenskega« slikarja.
V primerjavi z drugimi našimi
baročnimi slikarji je Bergant razvil najbolj samosvoj in povečini zlahka
prepoznaven slikarski slog. Značilna obrazna tipika ter zalomljene gube z
ostrimi robovi, belo osvetljenimi grebeni in široko površino so nekaj, kar
najdemo v vseh njegovih delih.
Razstava spremlja njegove začetke
in dela, ki so nastajala ob naslonih na lokalno okolje – na Kamnik z okolico
ter umetnike, ki so delovali tam in v Ljubljani. Posebej pomembno obdobje v
Bergantovem življenju predstavlja čas, ki ga je umetnik preživel v Rimu
(1756–1760), kjer je obiskoval šolo risanja aktov – Scuolo del Nudo. Za svoji
risbi moškega akta je Bergant leta 1756 in 1758 osvojil prvo nagrado med
tečajniki.
Po vrnitvi na Kranjsko leta 1760 so
začela nastajati številna naročila za sakralne prostore cerkvenih redov – za
klarise, cistercijane, frančiškane, jezuite in kapucine. Njegove podobe Marij z
detetom poosebljajo materinsko ljubezen in z milino ter nežnostjo nagovarjajo najgloblja čustva občinstva. Z neidealiziranimi podobami
čustveno zamaknjenih svetnikov pa se je Bergant znal približati čustvom
preprostega in bogaboječega baročnega človeka. Obvladovanje psihološke
poglobljenosti z modnimi reprezentativnimi postavitvami in s tehnično brezhibno
naslikanimi oblačili pa je prepričalo tudi najzahtevnejše kranjske plemiške
odličnike, da so pri njem naročali svoje portrete.
Razstava s spremljajočo publikacijo
in z nekaterimi novimi ali ponovno odkritimi deli predstavlja Berganta v luči
njegovega časa – z vidika vplivov domačega in tujega okolja, naročnikov in
priložnosti, ki so krojili kariero kranjskega umetnika.
-
Fortunat Bergant (1721-1769) (video)
-
Fortunat Bergant (1721-1769) - o življenju umetnika (video)
-
Fortunat Bergant (1721-1769) - Zamaknjenje sv. Frančiška Asiškega (video)
-
Fortunat Bergant (1721-1769) - Sv. Alojzij (video)
-
Fortunat Bergant (1721-1769) - Portret Jožefa Antona barona Codellija, 1762 (video)
-
Za otroke in družine: Fortunat Bergant (1721-1769) - Sv. Jurij (video)
-
Za maturante: Fortunat Bergant (1721-1769) - Portret Marije Ane baronice Erberg (video)
-
Fortunat Bergant (1721-1769) - Marija Snežna (Marija z Jezusom v naročju) (video)
-
Fortunat Bergant (1721-1769) - Škapulirska Marija, (1751) (video)
-
Fortunat Bergant (1721-1769) - Prestar, 1761 (video)
-
Za maturante: Fortunat Bergant (1721-1769) - Križev pot, 1766 (video)
-
Fortunat Bergant (1721-1769) - Portret Volbenka Danijela barona Erberga, (1761) (video)
Avtorica razstave in vodja
projekta
Katra Meke
Konservatorsko-restavratorska
priprava gradiva
Andrej Hirci, Miha Pirnat ml., Andreja Ravnikar, Simona
Škorja, Martina Vuga, Narodna galerija
Stanka Grkman, Blanka Avguštin Florjanovič, Arhiv Republike
Slovenije
Irena Potočnik, Muzej krščanstva na Slovenskem
Teja Božič, Maja Janičijević, Flavia Serena di Lapigio
Postavitev razstave in
oblikovanje tiskovin
Bojan Lazarevič, Agora Proars
Umetnine so posodili
Accademia Nazionale di San Luca, Rim
Arhiv Republike Slovenije
Cistercijanska opatija Stična
Frančiškanski samostan Kamnik
Frančiškanski samostan Nazarje
Muzej in galerije mesta Ljubljane
Muzej krščanstva na Slovenskem, Stična
Szépművészeti Múzeum, Budimpešta
Uršulinski samostan Ljubljana
Uršulinski samostan Sv. Duh pri Škofji Loki
Župnija Cerkno
Župnija Dobrla vas (Eberndorf)
Župnija Kamnik
Župnija Kočevje
Župnija Ljubljana – sv. Jakob
Župnija Mošnje
Župnija Mozirje
Župnija Stari trg pri Ložu
Župnija Žalec
Projekt so podprli
11. marec–13. junij 2021 (podaljšanje)
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana